»Ples me spremlja od malega. Moja mama Jasna je plesalka in koreografinja. Ves čas me je vodila s seboj na vaje v gledališče in me vključevala v svoje predstave. Do mojih najstniških let je bil aktivnost, nato sem o njem začela razmišljati kot o svoji prihodnosti. Ko grem v dvorano, plešem, in če mi uspe sestaviti še koreografijo, je naravnost terapevtsko. Uravnovesi me po vsem kaosu in čustvenih toboganih,« pravi. Njeno telo je zelo neplesno. »Imam zaprte kolke in skoliozo. Imela sem velike težave s hrbtom. Odkar plešem, se srečujem z ovirami, ki mi jih postavlja moje telo. Temu sem morala prilagoditi gib, iskati načine, kako ga kljub vsem oviram narediti čim bolj polnega,« pravi. Njeno telo in gib se spreminjata z leti. Za zdaj ji še ne predstavljata težav, vendar že ne more kar tako v dvorano in začeti plesati. Pa tudi za rehabilitacijo potrebuje več časa. Večino dni preživi v nizkih čevljih. Včasih pa za premiere obuje visoke pete, vendar jo boleč kolk opozori, da ji je udobneje v supergah.
V iskanju korenin
Maša ima z mamo lep odnos, zelo navezana je bila na babico. »Bila je steber družine. Duša in srce, odprta do vseh, vse je sprejemala. Pred dvema letoma je umrla. Posvetila sem ji svojo zadnjo predstavo Koncert za Mam,« pravi Maša, ki občuduje pogum svoje mame, da si je upala slediti svojemu srcu in se zaljubiti v moškega iz Burkina Fasa. Vrnil se je domov. Ob njenem rojstvu je spet prišel v Slovenijo in ostal dve leti. Od takrat ga ni več videla. »Imela sem lepo otroštvo in nisem občutila pomanjkanja. V nekem obdobju v osnovni in srednji šoli sem si želela, da bi se pojavil in me presenetil, a ga ni bilo. V eni fazi sem bila jezna nanj. Vse skupaj sem bolje razumela, ko sem pri devetnajstih letih s prijateljico prvič odpotovala v očetovo domovino. Spoznala sem, da prihaja iz tako drugačne kulture, da se mi je zazdela njegova vrnitev normalna.« V življenju se je velikokrat spopadala s predsodki. »Kamor koli pridem, sem vedno temna. Sčasoma sem dobila debelo kožo. Velikokrat ljudje nočejo biti zlobni, bolj so nespretni pri izražanju neznanega. Dovolijo si vprašati, česar koga drugega ne bi,« pravi.
Preberite tudi: Franci Planinšek o nadzoru nad sinom in bivši ženi. Kliknite TUKAJ!
Mama v srcu
Plesalka ima že dobro desetletje ob sebi človeka, ki jo razume in podpira. »Vesela sem, da imam svoje ljudi, s katerimi se nasmejimo, pa tudi razvijamo. Čeprav se vsakič namučim z ustvarjanjem predstave, ki praviloma nima ponovitve, saj za ples v Sloveniji skorajda ni možnosti, rada ustvarjam svet, v katerem se dobro počutim. Svoje plesno znanje in izkušnje rada prenašam naprej, poučujem mlade in odrasle, plesalce in ljubitelje. Občasno pa otroke na delavnicah po vrtcih in šolah. Rada razveseljujem otroke, svojih pa za zdaj (še) nimam. To plat sem deloma izživela pri partnerjevem sinu. Družine si nisem ustvarila zaradi plesne kariere, saj se pri plesalkah med nosečnostjo vse ustavi vsaj za dve leti. Vedno sem si govorila, samo še malo, pa še malo, pa še ta projekt, in se je obrnilo več kot deset let. Zadnje čase si pravim, da zunanji pritiski ne bodo več vplivali name. Trenutno je, kot je. Videli pa bomo, kaj bo prinesel čas.«
