Na okrožnem sodišču sodijo 34-letnemu Goranu Ognjenoviću, poklicnemu vojaku, ki mu tožilec Simon Grahornik očita povzročitev smrtne prometne nesreče in pobeg s kraja nesreče.
Snel je registrske tablice
Kakšnih 20 minut naj bi po besedah obtoženega še klečal poleg trupla in nato odšel.
Po obtožnici se je marca lani Ognjenović z izposojenim vozilom vozil po avtocesti blizu Slovenske Bistrice, in ko je opazil stoječi tovornjak, je ob nezadostni varnostni razdalji začel močno zavirati. Po zanašanju po več pasovih avtoceste je s prednjim delom trčil v madžarskega tovornjakarja Arzéna Denésa Vargo, ki je v tistem trenutku na odstavnem pasu želel zamenjati pnevmatiko. Tega je po trčenju vrglo na pokrov motorja in prek vetrobranskega stekla na travo, kjer je obležal. Obtoženi je na sodišču dejal, da je takoj poslušal najprej njegovo dihanje, potem je tipal srčni utrip. »Ničesar nisem zasledil. Jokal sem, ker mu nisem mogel pomagati. Klečal sem poleg trupla, tudi ustavil se ni nihče od voznikov, ki so vozili mimo,« je pojasnil obtoženi in pobeg s kraja nesreče pripisal šoku, v katerem se je znašel. Z avtomobila mu je uspelo sneti registrske tablice in poklicati prijatelja, da skupaj z mamo prideta ponj.
Preverili številko šasije
Goranu je posodila avtomobil Terezija Herbst, saj je njen sin Klemen njegov prijatelj. »Med vračanjem domov je jokal, a sem mu rekla, da bo treba poklicati policijo. Rekel mi je, da bo moral v zapor. Hitro zatem so nas poklicali po telefonu in povedali, da je pred našim domom policija. Tam so ga takoj vklenili v lisice, policist pa mi je povedal, da je ubil človeka,« je razložila Herbstova, ki je obtoženemu posodila vozilo, da se je vozil v službo. Našli pa so jo, ko so preverili številke šasije. Milena Ognjenović, mama, je za sinovo nesrečo izvedela šele, ko so jo opozorili sorodniki. Dodala je, da je spomin še kako živ: »Že ko slišim za Madžarsko ali zagledam tovornjak z madžarskimi tablicami, planem v jok. Kdor tega ni sam doživel, ne ve, kako je.«
