Alka Vuica je vsestranska in nadvse karizmatična oseba. Je pevka, pesnica in kantavtorica, ki vse, kar počne, dela s srcem. Svojih let se ne sramuje, a o številkah ne govori rada. Prizna pa, da je po petdesetem vse drugače in da se je najbolje počutila v svojih tridesetih in štiridesetih letih. Njena velika želja je, da bi bila videti mlajša, a se boji lepotnih posegov.
Le redkokdaj se zgodi, da imaš možnost srečati tako karizmatično osebo, kot je Alka Vuica, ki prekipeva od energije in pozitivnih pogledov na življenje. Svojih 57 pomladi zelo dobro skriva, čeprav se, kot potoži, v svoji koži ne počuti ravno dobro. »Leta tečejo, z njimi pa prihaja vse, kar prinaša starost. Lažejo vsi tisti, ki pravijo, da so petdeseta leta najboljša. Zdaj je vse bolj umirjeno, bolj premišljeno in iz dneva v dan je več sledi, ki jih prinašajo leta, tudi na obrazu, postavi. Sicer so zdaj na voljo številne možnosti za pomladitev videza, a kaj ko se bojim lepotnih posegov. Že nekaj časa imam dogovorjen termin za mali lifting, a ne zberem poguma, da bi to izpeljala. Želim si, da bi bila videti mlajša, a nikakor ne kot lutka. Hočem ostati naravna.«
Pevka pa ni znana le po veselem in živahnem značaju, temveč tudi po tem, da se rada odene v živahne barve. Otroci, ki so pred leti sodelovali v pevskem šovu, v katerem je bila žirantka, so ji celo nadeli vzdevek Pisana teta. »Taka sem in barve mi pomenijo vse. Bež in druge pastelne barve so dolgočasne, to nisem jaz. Ne oblačim se ravno tako, da bi bila videti seksi, čeprav ima vsaka ženska v podzavesti željo, da bi poudarila svojo ženstvenost,« pravi in pojasni, da se tudi v mladosti ni oblačila izzivalno, saj ji je bilo bolj pomembno to, da na odru dobro zapoje. »Danes je drugače, pevke so na odru razgaljene in skoraj samo v spodnjem perilu. Za moja leta to ne bi bilo niti primerno.« Moške, ki bi radi videli njene čare, pa, kot pravi, začara z glasom, in ne s stasom.
»Živopisnih barv je tudi moje stanovanje. Kot že rečeno, sem umetnica, zato si dovoljujem, da izstopam iz povprečja. Nikoli ne bi mogla živeti v prostorih, ki ne izžarevajo moje osebnosti.«
Alke Vuica ne boste nikoli videli v poročni obleki. Enkrat, kot pravi, je bila že skoraj poročena, a sta si s partnerjem tik pred zdajci premislila: »Verjetno sva se oba ustrašila te odločitve.« Iz zveze ima sina, ki ji pomeni največ na svetu. Tudi on se ukvarja z glasbo. »Sin je študiral glasbo v Londonu in je v popolnoma drugih zvrsteh glasbe kot jaz, v elektronskih. V tem se je našel in od mene bi bilo neodgovorno, če bi pričakovala kaj drugega. Nikoli ga nisem omejevala pri njegovih odločitvah, in priznam, da sem nadvse zadovoljna, da se dobro počuti doma in da ga tujina ni premamila.« Zaupa nam tudi, da je fant že nekaj let srečno zaljubljen in da ji je tudi bodoča snaha zelo všeč. »Ljubezen je nekaj najlepšega na svetu. Ko srečujem bivše fante in jih vidim, kako so odlični možje in očetje, se vsakič znova vprašam, zakaj meni v teh zvezah ni uspelo. Sem pa vesela zanje,« pravi Alka, ki s prijateljem Zlatkom vzdržuje ljubezen na daljavo. »Takšna zveza je čarobna. Malo si skupaj, a ves čas v pričakovanju, kdaj si boš vzel tiste skupne trenutke, ki niso povsem samoumevni. Lahko je lepo, če sta skupaj dva človeka, ki ne komplicirata in si vzameta tisto, kar življenje ponuja.«