Čeprav se je šušljalo, da naj bi Ana Tavčar Pirkovič po porodu drugega sina Tima imela poporodno depresijo, Ana pravi, da ni tako.
»Nisem je imela, a popolnoma razumem, da se pojavi, sem si tudi sama predstavljala, da bi jo lahko dobila, pa me je na srečo obšla oziroma ne vem, kateri izraz je pravi. Super je, da to niti ni več tak tabu, super, da o tem govorimo na glas in veliko. Ko sem bila na drugem porodniškem dopustu, je bila patronažna služba še bolj pozorna na morebitne simptome, povedali so mi, da se v zadnjem času še veliko več trudijo na tem področju z mamicami in tako preprečijo marsikatero poporodno depresijo. Temeljito so me izprašali, me budno spremljali, in to v okviru državnega programa, ki ga imajo zdaj patronažne službe prav zato, da bi bilo poporodne depresije čim manj oziroma sploh nič. Kaj ni to super?«
Sicer pa se Ana, mama dveh majhnih nadobudnežev, še vedno najbolj sprosti med ježo. »Sprostim, razbremenim in zbistrim se tako, da spijem kavo v Italiji, da grem hodit naravo, da grem jezdit konje, da igram črnega petra ali monopoli z otroki, da pečem pecivo z nono, raziskujem in študiram, spijem kozarec dobrega vina s prijateljico. Grem smučat visoko na bele strmine ali pa hodim ob morju nizko ob klifu. Berem poezijo, gledam televizijo, se pogovarjam, čutim, doživljam, živim. Polno, kolikor se da.«
