Tožilstvo mu očita, da je na zahrbten način in iz koristoljubja poskusil umoriti svojo žrtev. Tako naj bi se znebil 15 tisočakov dolga do Lazarevića, njegovo truplo pa naj bi skril v jamo, ki jo je dal predhodno izkopati v gozdu v bližini Velikega Slatnika. Vse skupaj se je končalo drugače, sej je žrtev pobegnila. Na predobravnalnem naroku je višji državni tožilec Srečko Hočevar zanj predlagal 16 let zapora.
Tokrat se je na mestu za priče znašel sam Lazarević, ki se je doslej dvakrat opravičil. 45-letni farmacevtski tehnik, ki je trenutno zaposlen v podjetju Jata Emona (v novomeški enoti), je podrobno opisal svojo plat zgodbe, ki se je bistveno razlikovala od tiste, ki jo je konec marca povedal Jerančič.
Spoznala sta se zaradi posojila
Uvodoma je pojasnil, da sta se z Jerančičem spoznala leta 2006, ko si je le-ta pri njem izposodil 20 tisočakov. "Denar mi je vrnil po dveh, treh mesecih. Napisal sem mu potrdilo, da je vrnil, in sicer 28. septembra 2006." Dodal je, da si je istočasno pri njem Jerančič sposodil 10 tisoč evrov, za kar je sam posojilojemalec napisal posojilno pogodbo. "Še celo pri mojem rojstnem datumu se je zmotil, jaz se ne bi."
Takrat naj bi se po njegovih besedah dogovorila, da mu bo Jerančič denar vrnil v šestih mesecih, a se to ni zgodilo. "Vedno je imel zgodbe, zakaj mi ne more vrniti. Tem so sledile obljube, da bo vrnil takrat in takrat. Srečevala sva se na kavah. Minevali so meseci in leta."
Omenil je, da ga je Jerančič leta 2007 povabil s sabo v Velenje, kjer mu je predstavil znanca, ki se je ukvarjal s finančnimi posli. Tistega leta in leto pozneje naj bi se vsi trije srečali štirikrat. "Mene je njegov znanec prepričeval, da bi investiral v nigerijski denar. A me ni zanimalo, zlasti zato, ker je ta njegov znanec od mene zahteval plačilo stroškov."
Še 5000 evrov pomoči
V nadaljevanju je povedal, da ga je obtoženi leta 2008 prosil za vnovično pomoč, in sicer naj bi si pri njem sposodil še pet tisoč evrov, saj naj bi denar potreboval za telefon, kurjavo in popravilo strehe. "Takrat nisva napisala nobenega potrdila o posojilu, za kar mi je žal."
Poudaril je, da sta imela kolegialen odnos, klicala sta eden drugega, srečevala sta se dvakrat ali trikrat na mesec in njuno druženje na kavah je bilo po njegovi oceni zelo sproščeno. Ko ga je tožilec vprašal, ali je kdaj grozil ali izsiljeval Jerančiča, je to odločno zanikal.
Na vprašanje sodnika porotnika, ali je pri posojilu 20.000 evrov zaračunal tudi obresti in kolikšne so bile, je odgovoril: "Če se prav spomnim, mi je ob vrnitvi dal 500 evrov nagrade. Ne vem, če sva to zapisala, pogodbe nimam več. Za drugo posojilo mi je obljubil, da mi bo za nagrado plačal potovanje, kamor bom želel."
Obtoženčev odvetnik Matjaž Medle ga je vprašal, ali je vedel za Jerančičev osebni stečaj in ali je svoje terjatve priglasil v stečajno meso. "Za stečaj sem izvedel kasneje in nisem priglasil svojih terjatev." Dodal je še, da naj bi mu sam Jerančič povedal, da je nekoga ogoljufal, sicer pa je nekaj let po tistem, ko mu je posodil denar, izvedel, da je Jerančič dolžan več ljudem, in to velike zneske - 70.000 evrov in 150.000 evrov.
Poleti 2016 naj bi Lazarević Jerančiča vprašal, kdaj mu bi vrnil denar, češ da ga potrebuje za gradnjo hiše. Takrat naj bi mu zagotovil, da se bo to zgodilo januarja 2017, potem se je ta datum prestavil na julija 2017, kasneje na oktobra 2017.
"Enkrat septembra je prišel z idejo, da je sklenil posel z ljudmi iz Ljubljane. O podrobnostih ni govoril. Rekel mi je, da so mu zagotovili, da bo dobil denar." Po njegovih besedah je obtoženi takrat nabavil še en telefon, mu povedal številko in rekel, da mu bo kdaj poslal SMS z vzdevkom Momo.
V začetku oktobra 2017 sta se po njegovih besedah srečala v piceriji in takrat naj bi se Jerančič zagledal v njegovo uro. "Povedal sem mu, kakšen funkcije vse ima, pa tudi da ima GPS. Takrat me je vprašal, ali GPS lovi tudi dva metra pod zemljo. Temu nisem posvečal pozornosti."
Dan pred streljanjem naj bi Jerančič Lazarevića prek SMS vabil na kavo, kar se je slednjemu zdelo nenavadno, saj se za vikende nikoli nista srečevala. "Odgovoril sem mu, da nimam časa in da se dobiva v ponedeljek ob 15. uri, kot sva bila že prej dogovorjena. Takrat se mi je mudilo na Mokrice."
Ker je vendarle hotel vedeti, zakaj se je znanec želel srečati z njim tistega dne, se je popoldne oglasil pri njem v Stopičah. Ni mu povedal, dogovorila sta se le, da ga Jerančič pobere v nedeljo ob petih popoldne in mu bo nekaj pokazal.
Kriminalka v gozdu
V nedeljo ga je ob dogovorjeni uri pobral in odpeljala sta se proti Šentjoštu. "Vprašal sem ga, kaj mi bo pokazal, in odgovoril mi je, da bom že videl."
V Šentjoštu naj bi Lazarević Jerančiču še pokazal, kje ima vikend njegova bivša punca, on pa je peljal naprej, mimo neke kmetije v gozd. "Ustavil je kakšnih 50, 100 metrov od roba gozda in mi rekel, da bova šla naprej peš."
Lazarević je povedal, da je on stopil ven iz avta, Jerančič pa naj bi nekaj pobral z zadnjega sedeža in z zadnje strani stopil proti njemu, oddaljena sta bila kakšne tri metre. "Videl sem, da ima v roki pištolo. Brez besed je nameril v trebuh in ustrelil, v drugo je streljal nižje in me obstrelil v koleno, takrat sem se obrnil, ustrelil me je še v višini srca v hrbet. Ta strel me je podrl na tla. Medtem ko sem se pobiral, me je ustrelil v levo roko. Pobral sem se in tekel, on pa je šel za mano. Verjetno je mislil, da bom padel, a mi je uspelo pobegniti. Takrat sem bil še v dobri kondiciji."
Poudaril je, da strelec ni nič govoril, njegov pogled pa je bil hladen in neizrazen. Ko je pobegnil dovolj daleč, je pogledal rane in poklical pomoč. Kakšnih 30, 40 minut je trajalo, da so ga odpeljali reševalci, saj jim je težko razložil, kje sploh je, ker tistih koncev ne pozna najbolje.
Ne sprejme opravičila
"Doslej sem imel že šest operacij. Veliko škode mi je naredil. Še vedno imam dva izstrelka v telesu, enega v vratu in enega v roki," je pojasnil Lazarević in glede Jerančičevega opravičila rekel: "Opravičila ne morem sprejeti, on se opravičuje sam sebi. Če bi me ubil in zakopal, nihče ne bi vedel za to."
