Življenje zajema z veliko žlico – med drugim je osvojila zlato paraolimpijsko kolajno, diplomirala je, hodi v službo in je srečno zaljubljena. Z izvoljencem Petrom pa se pripravljata na poroko.
»Imela sem zlomljeno hrbtenico od šestega do osmega vretenca in poškodovano hrbtenjačo. Od šestega prsnega vretenca navzdol ne čutim nič. Načeloma ni mogoče, da bi še kdaj hodila. Morda je bila kakšna možnost takrat, ko sem bila mlajša in se je telo še obnavljalo. Toda že takrat so zdravniki meni in mojim staršem dejali, da je zelo malo verjetnosti za izboljšanje,« se je Mateja sprijaznila z uporabo invalidskega vozička do konca življenja, a se je odločila za aktivno življenje. V namiznem tenisu je dosegla, kar se je doseči dalo, imela je tudi nekaj težav s poškodbami, med drugim tudi operacijo zaradi rane. Na svet gleda pozitivno, v vsaki stvari skuša najti kaj lepega. »Z nekaj prilagoditvami lahko živim čisto običajno življenje,« pojasnjuje to simpatično dekle, ki se ji niti sanjalo ni, kakšna sreča jo čaka.
Ljubezen iz šolskih dni
S Petrom Pustovrhom se poznata še iz srednje šole. »V gimnaziji sva bila sošolca, vendar takrat nisva bila par. Potem sva izgubila stike in se spet našla pred nekaj leti, zadnja štiri pa sva tudi v zvezi,« razlaga Mateja, ki jo je Peter decembra lani zaprosil za roko. »Ni bilo kakšno grozno presenečenje, celo prstan sva šla izbrat skupaj. Komaj sva našla prost termin, saj sva oba precej zasedena. Nato sva si ob koncu tedna privoščila oddih. Šla sva v hotel, imela krasno večerjo in še nepričakovan ognjemet, ki sva ga gledala iz sobe. Bilo je res lepo,« pripoveduje. Peter jo povsem razume in podpira. »Na začetku ni poznal stvari, malo ga je bilo strah, bil je negotov, morda je imel celo predsodke … Vse to je sčasoma izzvenelo. Zdaj dobro funkcionirava. Vsakdo ima svoje posebnosti, če je na vozičku ali ne. Peter pravi, da imam jaz glavo, on pa noge,« se smeji in dodaja, da je rada samostojna. Ne mara sprejemati pomoči, kadar je ne potrebuje. »S Petrom nisem skupaj zaradi pomoči in (ne)samostojnosti, temveč zato, ker mi je z njim lepo. Pomaga mi čez kakšno stopnico ali oviro, skupaj narediva stvari hitreje,« je iskrena Mateja, ki dela kot vodja marketinga in razvoja na Namiznoteniški zvezi Slovenije, ob tem pa še prevaja iz angleščine in nemščine, kar je tudi študirala. Trenutno jo zaposluje organizacija poroke, ki bo junija prihodnje leto. Že zdaj ima dvojni priimek. Zanj se je odločila, ker je njenim dokumentom potekla veljavnosti, kot prava Gorenjka pa si je hotela prihraniti stroške dvojne menjave. »Tako in tako veva, da se bova poročila. Izbrala sva Rogaško Slatino, kjer bova lahko imela pod eno streho civilni obred in slavje, kjer je dovolj prostora za vse goste in je dostopno z invalidskim vozičkom. Obleko že imam, kupila sem jo letos, ko sta se poročila Petrov brat in moja sestra. Za njuni poroki sem iskala obleko in našla še poročno zase,« se smeji nekdanja športnica, ki za zdaj še ne načrtuje dojenčka. »Tudi brez trebuha bo dovolj zapleteno. Zdaj čakava, da se bova preselila skupaj in šla na dopust. Moj bodoči mož je pred kratkim zamenjal službo in še ne veva, ali bo lahko že šel na dopust,« še pravi.
