V športni karieri je poraze sprejemala kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar ti da motivacijo in željo, da bi bil še boljši. Nekoliko težje pa se je spoprijela z razpadom zakona, za katerega pravi, da je bil prepleten z lažmi in prevarami. Ko po petnajstih letih iz tvojega življenja odide nekdo, ki si ga ljubil in mu zaupal, je to vse prej kot lahko, zato je Tadeja veliko noči prejokala. A kljub temu želi, da sta otroka srečna.
Biatlon spada med enega najbolj napornih športov, zato se mu je treba do popolnosti posvetiti. Tadeja Brankovič dobro ve, kako je bilo, ko je trenirala. »Vse drugi organizirajo, določijo, kdaj bodo treningi, kako se boš prehranjeval, kdaj odšel na tekme … Ni ti treba razmišljati in preprosto padeš v ta ritem.« Takrat je bila njena prioriteta šport in za druge stvari ni imela časa. »Čeprav imajo dekleta in fantje biatlonci v nasprotju z drugimi smučarskimi disciplinami tekme na istih krajih, se nikoli nisem zaljubila v katerega od športnikov. Med športniki je kar nekaj parov, a se take zveze težko obnesejo, ko pridejo v resnični svet. Sem pa imela nekoga, ki mi je ukradel srce doma. Težka je zveza na daljavo, saj tudi ko prideš domov, nisi popolnoma prost. Ravno tako imaš treninge in druge obveznosti.« Tadeja se je na vrhuncu kariere poročila, kmalu za tem si je poškodovala ramo, zanosila, rodila in se vrnila na tekmovalna prizorišča. »S hčerko Mašo sva dve leti skupaj potovali po tekmovalnih prizoriščih, potem je prišel Rožle in takrat sem sklenila tekmovalno kariero. Vse je bilo tako, kot sem si želela, imela sem moža in dva zdrava otroka. Zdelo se mi je, da smo popolna družinica in da bomo skupaj za vedno.« Potem pa je sledil šok. Nekega dne ji je mož preprosto povedal, da se bo ločil. »Spakiral je stvari in odšel, ne da bi se soočil z otrokoma. To je prepustil meni. Ni bilo lahko. Bila sem žalostna, razočarana, prizadeta. Rožle je bil star dve leti, Maša pet. Težko je bilo otrokoma dopovedati, zakaj je očka odšel, a sem jima to želela razložiti na čim lepši in zanju najprimernejši način. Potem sem se morala posvetiti sebi. Ko zdaj, dve leti po tem, razmišljam, sem na neki način ponosna nase, ker sem imela toliko moči, da sem se spopadla s težavami. Kar leto dni sem prejokala skoraj vse noči. Takrat se je nabralo kup problemov. Na Ministrstvu za obrambo mi je potekla odločba o zaposlitvi, ostala sem brez službe in brez moža. A se tako kot v športu nisem prepustila malodušju. Sem trenerka teka na smučeh, polovični delovni čas pa delam v veliki športni trgovini, kjer svetujem pri nakupu opreme za zimske športe. Pred menoj je velik in zanimiv karierni izziv. Po državah nekdanje Jugoslavije bom izobraževala trgovce, ki bodo prodajali opremo za zimske športe, in tega se zelo veselim.« Tadeja se zaveda, da bo veliko zdoma in ločena od otrok. »Na srečo imam starše, ki mi pomagajo, pa še stanujem doma, sicer v ločenem stanovanju, zato je vse še toliko bolj enostavno. Na nekdanjega moža ne morem kaj dosti računati, saj ima otroke le toliko, kolikor je nujno potrebno, pa čeprav je želel ob ločitvi doseči marsikaj. Selitve od enega do drugega starša gredo otrokoma že na živce, še posebno Maši.« Tadeja pove, da sta bila ob ločitvi prizadeta tudi njena starša, ki sta vrsto let poročena in srečna. »Niso jima bile všeč laži, s katerimi nas je ves čas prinašal okoli. Najbolj mi je hudo, ker sta trpela tudi otroka. Rožle mi še zdaj, ko si potipam oko, reče, mami, zakaj jokaš. Zavedam se, da morata imeti otroka stik z očetom, in pri tem ju nisem nikoli omejevala. Tudi ko se vrneta, ne sprašujem, kako je bilo, kaj so počeli, tudi ne o zdajšnji partnerici nekdanjega moža.« Tadeja se zaveda, da v nobenem zakonu ni vse idealno, a kljub temu je slepo verjela, da se bo izšlo. »Življenje ni potica, a bila sem slepa in niti opazila nisem številnih laži, saj sem se mu popolnoma predala, s srcem in dušo. To potem še toliko bolj boli. Vendar se zdaj zavedam, da kljub vsemu to ni bilo to. Zaslužim si kaj boljšega, drugačnega moškega. Iskrenega, ljubečega in poštenega. Prepričana sem, da ga bom spoznala. Gotovo je nekje, le še spoznati se morava. Nisem izgubila vere v ljubezen. Vsaka stvar je za nekaj dobra in prepričana sem, da bo tudi v moje življenje posijal žarek upanja.« Tadeja se veliko ukvarja z otrokoma in z njima preživi kar se da veliko časa. Radi gredo v naravo in se ukvarjajo s športom, tiste dneve, ko sta otroka pri očetu, pa poskrbi zase. »Včasih le počivam in se naspim, sicer pa se veliko ukvarjam s športom in čas izkoristim za druženje s prijatelji.«
