A če mislite, da to pomeni, da ni kaj dosti smučal, se zelo motite! Peter je v otroštvu smučanje treniral, pozneje je kot novinar pokrival žensko alpsko smučanje in še vedno je to zanj najlepši šport. In kadar le ima čas, obuje smučarske čevlje.
Peter Lovšin se še vedno rad spominja časov, ko je kot športni novinar navijal za Matejo Svet, s katero se je od vseh smučarjev tudi največ zabaval. »Njena zabava za prvo zmago v Jasni na Češkem je bila zgodovinska! Na veleslalomu je zmagala v soboto, zato sem pripravil zgodbo za časopis, temu pa je sledilo praznovanje. V nedeljo je bil slalom, vendar tekme nisem videl niti od daleč, ker sem bil še v svoji sobi, zato so mi vsi – od Mateje do trenerjev – prišli poročat kar v sobo, ker sem bil tako utrujen. Drugi so imeli boljšo kondicijo,« se nasmehne Peter, preden se spomni še druge zabave, ko je Mateja osvojila veleslalomski naslov v svetovnem pokalu v Saalbachu. »Jaz sem že dremal v apartmaju, ko je prišla Mateja in rekla, da se gremo zabavat. Ko je šla zjutraj fantovska ekipa, skupaj z njenim fantom Tomažem Čižmanom, na tekmo superveleslaloma, sem jo jaz pospremil do hotela in spet zamudil prenos superveleslaloma. Kar zdelo se mi je, da bo odpadel zaradi slabega vremena, kar se je tudi zgodilo. Takrat je bilo veliko solidarnosti, druženja in prijateljstev. Res smo bili vsi veseli, če je kdo od naših kaj dosegel, saj so vsi trdo delali, zabave pa niso bile pogoste.«
Čeprav Peter že dolgo ne piše o smučariji, ohranja stike s tekmovalci, tudi aktualnimi. »Z Ilko Štuhec sem se prvič srečal v hotelu v Cortini, saj sem poznal njenega trenerja. Takrat je bila še začetnica. Pogovarjali smo se kako uro. Vedel sem, da ima talent, saj je v mlajši kategoriji dosegla toliko, da bi jo lahko primerjali z Janico Kostelić – tako je izstopala v svoji generaciji,« pravi poznavalsko.
Po naključju pa je bil zraven tudi ob prvi smukaški zmagi Tine Maze. »Takrat je bil Tinin trener moj prijatelj Klemen Bergant - Skala, Massi pa je skrbel za fizično pripravo. V St. Moritzu sem bil s sinom in ženo kot akreditiran novinar in že dan prej smo slutili, da se bo zgodilo nekaj velikega. Tina je imela zelo visoko startno številko, 50 ali 60, zato smo jo čakali na sredini proge in navijali. Ko je zmagala, je sledila zabava vso noč. V hotelu so imeli pianista. Ta je na klaviature nastavil rokenrol podlago, prek katere sem pel celo uro za vse goste hotela.«
Peter svoje smučarske izlete obvezno podredi tekmam. »Smučaš lahko od devetih do štirih, vmes pa je pri prvi vožnji treba pogledati vsaj prvih trideset tekmovalcev, med eno in drugo uro, ko je na sporedu druga vožnja, pa je treba načrtovati kosilo. Takrat poiščem kočo, ki ima tudi televizijo. Zelo redko se je zgodilo, da ne bi uspel gledati prenosa. Ravno zato že med smučanjem pregledujem koče, da vidim, kje imajo televizijo. Avstrijci imajo po kočah več televizij kot Italijani. Ko smo bili zadnjič na tekmi v Obertauernu, je bilo toliko snega, da ni bilo signala, zato sem tekmo spremljal kar na telefonu.«
