Avstralski mediji so leta 2015 razkrili, da so organizirane skupine kriminalcev z Balkana prodrle v vse pore avstralske družbe. Jedro tega narkokartela obvladujejo razvpiti kriminalci, ki so nekoč obvladovali sosesko Kings Cross v prestolnici Sydney, v zadnjih letih pa so svojo dejavnost preselili na globalno raven – v Črno goro, Španijo in na Nizozemsko. Njihova temeljna dejavnost je trgovina z drogami in orožjem.
"Bog mi je priča, da sem čist"
Ulić pisanje avstralskih medijev zanika, za srbski portal pa je pojasnil, da "okoli mene ni vojske, niti čudežne tehnologije, sledilcev in ne vem še česa vsega, o čemer so pisali mediji." Obtožbe o umorih in tonah kokaina zavrača kot neutemeljene in se pri tem celo sklicuje na to, da se v Črni gori giblje povsem svobodno in da je denar za svoj vinograd dobil od države.
»Ne delujejo več po etničnih linijah, ampak ves čas tvorijo nova zavezništva. Naloge predajajo podizvajalcem, policisti imamo zato preglavice s pridobivanjem virov v skupnostih, kjer delujejo,« je za News Corp Australia povedal policijski vir.
Avstralski policisti ugotavljajo, da so balkanski kriminalci prešli v drugo fazo: v prebujanje »spečih agentov« oziroma članov razširjene družine, ki jih v kriminalno podzemlje nanovačijo z »učinkovitimi načrti nasledstva,« kot so to opredelili. Gre za dobro vzpostavljene mafijske klane iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so v Avstralijo prišli v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v tako imenovanem drugem migracijskem valu iz balkanske regije, ko je režim Slobodana Miloševića, po ocenah avstralske države, problem kriminala vojnih lic reševal z izvažanjem v tujino.
Kredit za vinograd mu je dala kar država
Za vodjo tega narkokartela avstralska policija sumi Vasa Ulića, ki je leta 2005 zapustil državo in se naselil v Črni gori, ki z Avstralijo nima podpisane pogodbe o izročitvi. Zgodba Ulića je neverjetno podobna zgodbi kolumbijskega narkokralja Pabla Escobarja, ki je z nasiljem in podkupovanjem dosegel, da se je v kolumbijsko ustavo leta 1991 zapisala prepoved izročanja kolumbijskih državljanov v Združene države Amerike. Escobar se je nato »predal« kolumbijskim oblastem in si dal zgraditi tako imenovani zapor La Catedral, iz katerega je upravljal svoj imperij.
Na Ulićevo glavo je sicer razpisana mednarodna tiralica, avstralski mediji pa so potrdili informacijo, da ima črnogorsko tožilstvo o Uliću in ostalih mafijcih v državi zajeten dosje, ki so ga dobili z mednarodnim nalogom za aretacijo. Država o zadevi molči.
Uliću se pravzaprav godi precej bolje, februarja 2011 je Črna gora iz investicijsko-razvojnega sklada odobrila 42.000 evrov kredita njegovemu podjetju Monte Shiraz za namen izgradnje vinskega centra. Ta je zrasel na Kakarički gori nad Podgorico, pri čemer je morala biti cena gradnje astronomska, saj je gradbena mehanizacija temelje vkopavala v živo skalo. Za Ulića to očitno ni bil problem, kot ni bil problem niti dejstvo, da za svojo utrdbo nad Podgorico ni pridobil gradbenega dovoljenja.
Svetovno trgovino s kokainom upravljajo z Balkana
Avstralski organi pregona nadalje sumijo, da se nezanemarljiv delež trgovine s prepovedanimi drogami vodi z Balkana in na neki način vključuje Ulića. Kokain iz Kolumbije, Peruja in Bolivije potuje skozi pristanišča v Čilu, Argentini in Braziliji, kjer ga prevzamejo podkupljeni mornarji in ga dostavijo podkupljenim uradnikom v pristanišča Avstralije, Španije, Združenih držav Amerike in v Rotterdam. Droga večinoma potuje s kontejnerskimi ladjami, vendar so znani tudi primeri turističnih križark, na katerih kokain potuje kar v potniški prtljagi.
