Razveljavilo je odločitvi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani glede pripora Noviču in zadevo poslalo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču. To mora odločiti v 24 urah, v tem času Novič ostaja v priporu.
Nadaljevanje sojenja bo predvidoma 28. septembra.
V priporu od decembra 2014
Novič, obtožen umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, je v priporu že od aretacije decembra 2014, saj po mnenju sodišča za to obstaja razlog: ponovitvena nevarnost.
Obramba je že večkrat poskušala pripor odpraviti, a neuspešno. Sodnica jim je vsakič pojasnila, da so argumenti za odpravo pripora dejansko dokazne ocene obrambe, do česar se sodišče zdaj ne bo opredeljevalo. Zato je Novičev odvetnik Jože Hribernik na zadnjem naroku sodnico obvestil, da se obramba ob taki ignoranci sodišča počuti nemočno, zato jim ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na ustavno sodišče.
Kot je znano, se je umor Jamnika zgodil 16. decembra predlani okrog 19.40 na parkirišču gostilne Via Bona na Viču.
Hribernik razveljavitev sklepa o priporu Noviča ocenjuje kot prvo dobljeno bitko
Odvetnik Milka Noviča, Jože Hribernik je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo sklep o Novičevem priporu. Po njegovem gre za prvo dobljeno bitko v 20-mesečnem boju za dokazovanje Novičeve nedolžnosti. Ob tem je dodal, da tožilstvo do zdaj ni predložilo niti enega dokaza, ki bi potrjeval Novičevo krivdo.
Iz obrazložitve razsodbe
Odvetniki Noviča, ki je v priporu od aretacije decembra 2014, so večkrat poskušali odpraviti pripor, a neuspešno. Novič je ves čas zatrjeval, da so obrazložitve sodišč o obstoju pripornih razlogov zaradi ponovitvene nevarnosti pavšalne in brez konkretne vsebine.
Ustavno sodišče je glede tega oblikovalo stališče, da okoliščine in teža očitanega kaznivega dejanja same po sebi še ne utemeljujejo sklepa o ponovitveni nevarnosti. Tega je mogoče odrediti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in dosedanje življenje omogočajo zanesljiv in konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve, navaja ustavno sodišče.
Ob tem pa ustavno sodišče ugotavlja, da so obrazložitve okrožnega in višjega sodišča v svojem bistvu le navidezne. Pri tem se nanaša na presojo sodišč v delu, v katerem subjektivne okoliščine utemeljujejo z izvedenskim mnenjem in izjavami prič.
Sodišča bi morala izvedensko mnenje ovrednotiti kot celoto, na kar je Novič ves čas postopka opozarjal, menijo ustavni sodniki. Ampak sodišča tega niso naredila. Presoja, ki bi morala biti konkretizirana, ostaja zgolj na ravni splošnosti, je presodilo ustavno sodišče.
Omenjeno izvedensko mnenje je bilo pripravljeno že ob začetku pripora, sodišča pa bi morala ob vsakem podaljšanju pripora ponovno preveriti o obstoju vseh ustavnih pogojev za dopustnost posega v pravico do osebne svobode. A, kot ugotavlja ustavno sodišče, tega niso storila.
Ustavno sodišče se je opredelilo tudi do upoštevanja izjav prič o siceršnji naravi Noviča in ugotovilo, da sodišča niso ovrednotila vsake posamezne izpovedbe, če je bila pomembna za presojo, in tudi niso konkretno navedla, kaj točno so katere priče navedle. "Pritožbe na očitke v tej smeri sta pritožbeni sodišči zavrnili zgolj s splošno obrazložitvijo," ugotavljajo ustavni sodniki. Po njihovem mnenju to pomeni, da so bile obrazložitve izpodbijanih sklepov tudi v tem delu navidezne in niso dosegale ravni, zahtevane v 22. členu ustave.
