Francoski mediji so poročali, da naj bi policija v tovornjaku odkrila dokumente napadalca, in po neuradnih podatkih naj bi šlo za francoskega Tunizijca Mohameda Lahouaieja Bouhlela. Mohamed naj bi kamion najel dva dni pred napadom. Je pa res, da je precej nenavadno, da je imel napadalec s seboj dokumente, tako da obstaja možnost, da odkrijejo, da identiteta ni prava.
Pričevanja
Na praznovanju v Nici so bili tudi Slovenci, ki so za las ušli smrti. »Praznovanje je bilo ob obali. Mi smo bili v restavraciji približno 30 metrov stran od napada. Slišali smo pokanje, ne vem, ali je kdo streljal iz tovornjaka, ljudje so začeli vpiti in bežati. Mi smo zbežali skozi zasilne izhode. Bilo je kot na bikoborbah, vsi so padali eden čez drugega in bežali smo proti centru mesta,« je povedal slovenski turist, ki ni želel biti imenovan. »Tragično je, da smo se približno pet ur prej, ko smo videli, da ljudje po cesti hodijo s starinskimi puškami, šalili. Dejali smo, da bi bilo grozno, če bi prišlo do napada. No, potem pa se je res zgodil. Takoj smo vedeli, da se je zgodilo nekaj groznega, saj so zunaj ljudje kričali. Vedeli smo, da se nekaj dogaja, nismo pa vedeli točno, kaj. Šele nato smo slišali, da je šlo za tovornjak. V baru smo pustili vse, od dokumentov do denarnic, tako da zdaj sploh ne moremo domov. To je popoln šok in še posebej je strašljivo, da smo bili deset minut pred napadom ravno na mestu, kjer je udaril napadalec. Gledali smo ognjemet in še pred koncem odšli nazaj v restavracijo, čez pet minut pa je počilo,« je povedal pretreseni Ljubljančan.
Ljudje leteli po zraku
Eden od prič je dejal, da je videl ljudi leteti po zraku kot keglji. Povedal je tudi, da so bila nekatera trupla ujeta pod tovornjakom in jih je vlekel s seboj. Napad je opisal tudi francoski novinar Damien Allemand. »Napad se je začel ravno v trenutku, ko se je končal ognjemet. Napadalec je zapeljal naravnost v množico z ogromno hitrostjo. Vijugal je, da bi povozil čim več ljudi. Slišal sem vpitje, ki ga ne bom nikoli pozabil.«
Z napadalcem se je srečal Egipčan Nader El Shafei. »Mislil sem, da gre za nesrečo, da moški sploh ne vidi ljudi pod tovornjakom. Takrat sem mislil, da je bil pijan. Vpil sem mu in mu mahal. Takrat je v roke vzel telefon in mislil sem, da bo poklical rešilca, a je nato pograbil pištolo in začel streljati po policistih. Mislim, da je bila policistka, ki ga je ustrelila.« Dogodek je spremljal tudi britanski turist Kevin Harris, ki je povedal, da je bilo po napadu grozljivo mirno. »Videl sem tovornjak in truplo napadalca ter trupla ljudi okoli tovornjaka in vem, da sem pomislil, kako mirno je bilo.«
Moški na tovornjaku
Eric Ciotti (French National Assembly) je pozneje sporočil, da so si mnogi rešili življenje s skokom v morje. Povedal pa je tudi, da naj bi neimenovani moški skočil na tovornjak in poskušal napadalca ustaviti. Za zdaj ni znano, ali je šlo za policista ali naključnega mimoidočega. In takrat je policiji tudi uspelo nevtralizirati napadalca. Ena od fotografij kaže prerešetano steklo tovornjaka, ki pa je prestreljeno samo na sovoznikovem mestu.
Zakaj ravno Nica?
Ameriški vojaški strokovnjak Cedric Leighton je sporočil, zakaj naj bi teroristi izbrali prav Nico. »Nica je pravzaprav precej lahka tarča v primerjavi s Parizom, ki je močno varovan. Teroristi so iskali drugo tarčo, pravzaprav nepričakovano tarčo, in Nica je bila idealna, saj tega nihče ni pričakoval.« Dodal je še, da je najtežje, pravzaprav nemogoče, priti v glave teroristov. Se pravi, da je nemogoče predvidevati, kje bodo udarili, edini zanesljiv vir informacij pa bi bil, če bi imeli človeka med organizatorji. Poleg tega je Nica znana, da so s tega območja v Sirijo odšle mnoge mlade osebe in se pridružile Islamski državi.
Francoski praznik: obletnica padca Bastilje
14. julij v Franciji praznujejo dan, ko so besne pariške množice leta 1789 vdrle v zapor v Bastilji. S tem se je tudi začela francoska revolucija. Upor je bil uperjen proti tiranu kralju Ludviku XVI., ki je dvignil davke. Rodila se je tudi ideja, da so vsi ljudje svobodni in imajo enake pravice. Dan je postal državni praznik že daljnega leta 1880.
