Velika večina mrtvorojenih otrok, okoli 98 odstotkov, se zgodi v slabo razvitih državah ter srednje razvitih državah.
"A resnično grozljiva številka je 1,3 milijona mrtvorojenih otrok med porodom," sta po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v komentarju povedala urednika revije Richard Horton in Udani Samarasekera.
"Ideja, da je otrok živ na začetku poroda in v naslednjih nekaj urah umre iz razlogov, ki se jih povsem da preprečiti, bi moral biti zdravstveni škandal mednarodnih razsežnosti. A še vedno ni."
Za namene študije so za mrtvorojene otroke šteli zarodke, ki so umrli v zadnjem trimesečju, oziroma po 28. tednu nosečnosti. Smrti pred tem štejejo za splav.
Študija tudi ugotavlja, da so bile daljše nosečnosti - porod nekaj dni po predvidenem roku poroda - glavni razlog za mrtvorojene otroke, in sicer predstavljajo tovrstni primeri 14 odstotkov.
Naslednji vzrok so materine zdravstvene težave. Prehrana, dejavniki življenjskega sloga, kot je debelost, kajenje, pa tudi nenalezljive bolezni, kot so diabetes, rak ali kardiovaskularne težave prispevajo k približno 10 odstotkom mrtvorojenih otrok.
Naslednji dejavnik je okužba z malarijo (osem odstotkov) ter sifilis (7,7 odstotka), še kaže analiza.
Med dejavniki tveganja je tudi starost matere, ki se z leti veča. Do 6,7 odstotka mrtvorojenih otrok je prišlo v primeru, ko so bile matere stare več kot 35 let, v 4,7 odstotka primerov pa je bil razlog preeklampsija - bolezen povišanega krvnega tlaka.
Države podsaharske Afrike v primerjavi z drugimi regijami beležijo največ mrtvorojenih otrok.
"Glede na počasno izboljšanje, "bo minilo več kot 160 let, preden bo povprečna noseča ženska v podsaharski Afriki imela enake možnosti za rojstvo otroka, kot jih imajo ženske danes v visoko razvitih državah", med drugim ugotavlja študija, ki obenem poudarja široke vrzeli med bogatim in revnim prebivalstvom tudi v visoko razvitih državah.
Država z najnižjo stopnjo mrtvorojenih otrok (1,3 primera na 1000 rojstev) je Islandija, sledijo Danska, Finska, Nizozemska, Hrvaška, Japonska, Južna Koreja, Norveška, Portugalska in Nova Zelandija.
Najnižje na lestvici 186 držav, kjer so merili število mrtvorojenih otrok, je Pakistan s 43,1 primera na 1000 rojstev. Na dnu lestvice so še Nigerija, Čad, Niger, Gvineja Bissau, Somalija, Džibuti, Srednjeafriška republika, Togo in Mali.
