Radan, ki so ga na sodišče pripeljali iz pripora v spremstvu pravosodnih policistov, trdi, da je 16. decembra lani res odredil kalij umirajočemu bolniku, vendar pa raztopina bolniku ni stekla v žilo, pač pa je stekla mimo, v podlogo. Nato je v prihodnjih dneh razlagal na oddelku, da bi bolnik lahko dobil kalij, a se na to ni nihče odzval, je danes pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani svojo plat zgodbe pojasnjeval Radan.
Za takšno potezo se je, kot je dejal, odločil, ker je želel sprožiti "alarm, da bolnike ne smemo pustiti umirati v takih pogojih". Omenjenega bolnika, ki je umiral, so namreč po Radanovih besedah želeli premestiti z enote intenzivne terapije na običajen bolnišnični oddelek, saj je bil oddelek intenzivne terapije poln. Če bi ga tja premestili, bi bolnik umrl v bolečinah in bi se verjetno zadušil, je danes pojasnil Radan in dodal, da takšno umiranje ne ustreza smernicam za zdravljenje ob koncu življenja. Ko ga je medicinska sestra vprašala, ali naj vpiše kalij v bolnikovo dokumentacijo, ji je rekel, naj tega ne stori. Za takšno navodilo sestri se je, kot pravi, odločil, ker da kalij ni stekel v bolnika.
Radan je vedel, da bo bolnik umrl
Proti Radanu sicer teče kazenski postopek. Obtožnica ga med drugim bremeni šestih umorov, ponarejanja, zlorabe uradnega položaja oz. pravic in neupravičenega strokovnega snemanja.
Nekdanji zdravnik na nevrološki kliniki pravi, da je vedel, da bo bolnik tisti dan umrl. A trdi, da bi ob takšni koncentraciji kalija bolnik umrl v nekaj sekundah, če bi ta kalij res prejel. Tako pa je umrl po 10 minutah od takrat, ko je začel kalij teči.
Obdukcija bolnika ni bila opravljena, saj je bilo po Radanovih besedah nedvoumno, zakaj je umrl. Mu je pa žal, da se ni zavaroval tako, da bi nekomu na oddelku pokazal, da kalij ni stekel v bolnika.
Zakaj je ubral tako drastičen način?
Na vprašanje, zakaj ni ubral drugačnega načina, da svoje nadrejene opozori na nevzdržne razmere na oddelku, pa je dejal, da ostali načini opozarjanja ponavadi naletijo na gluha ušesa. "Če daš na tehtnico, kaj je dobro za bolnika, je alarm upravičen," je danes ocenil Radan.
Po šestih dneh od dogodka je na oddelek prišel strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek in po pogovoru Radanu dejal, da ne sme več delati z bolniki. Vodušek je isti dan Radana tudi kazensko ovadil.
Po opravljenem notranjem strokovnem nadzoru nad primerom smrti omenjenega bolnika pa so Radana zaradi krivdnih razlogov tudi odpustili. Ta sedaj UKC toži in zahteva, naj mu povrnejo plače, kolikor bi jih prejel do začetka septembra, ko je mu je prenehala veljati zdravniška licenca.
Vodušek: Radan naredil veliko škodo kliniki
Vodušek, ki je danes tudi pričal pred sodiščem, pa je opozoril, da je Radan s svojim početjem naredil veliko škodo nevrološki kliniki, celotnemu kliničnemu centru in zaposlenim na kliniki. "To je zelo travmatična izkušnja za nevrološko kliniko in zaposlene," je dejal. Z Radanom po tem dogodku niso več mogli sodelovati, zato so ga tudi odpustili.
Vodušek sicer ne zanika, da so na intenzivnem oddelku imeli premalo zdravnikov in tudi medicinskih sester, a trdi, da so bile razmere obvladljive. Sporočil, da bi se z bolniki slabo ali nestrokovno delalo, pa ni dobil ne od notranjih ne od zunanjih sodelavcev. In tudi če bi bile na oddelku nevzdržne razmere, so "poti po zdravi pameti jasne, da se je treba pritožiti nadrejenemu". Take pritožbe Vodušek ni dobil.
Vodušek je tudi poudaril, da mu je Radan v pogovoru 22. decembra dejal, da se je odločil za kalij, ker se mu je bolnik smilil in ni želel, da trpi. Ni mu pa dejal, da je kalij tekel mimo bolnika, in tudi ne, da je to storil zaradi protesta oz. razmer na oddelku, slabe komunikacije na oddelku, ali pomanjkanja komunikacija med oddelkom in Voduškom. V Radanovo izpoved ni podvomil.
