Levašič se je za odškodninsko tožbo odločil, ker so ga zbodle besede, ki jih je Jelinčič v svoji oddaji Plemeniti izrekel 5. maja 2006 na nekdanji Prvi TV in še na parlamentarni seji 11. oktobra istega leta. V oddaji je dejal, da tožilcu ne bi dal čuvati treh ovac, ker se boji, da bi dve izgubil. V nadaljevanju oddaje se je prvak Slovenske nacionalne stranke vprašal, kako je Levašič sploh lahko naredil pravno fakulteto, in zaključil, da jo očitno lahko naredi vsak, se nato zaposli na tožilstvu, kjer ostane zabetoniran do smrti, da dela, kar hoče …
VZTRAJA PRI TOŽBI
Odvetnik Levašiča Nevio Kofol je včeraj dejal, da njegova stranka vztraja pri tožbi, ker je prepričana, da ne gre za situacijo, kakor jo hoče prikazati Jelinčič, in sicer da naj bi s svojim izjavami podajal utemeljene kritike tožilstva. Ampak po prepričanju Kofola gre za nedovoljen poseg v Levašičevo zasebno sfero z namenom zaničevanja. Poleg tega je odvetnik izpostavil, da se Jelinčič za sporne izjave nikoli ni poskušal opravičiti.
BREZ PODPISA NA TOŽBI
Jelinčičev odvetnik Peter Fašun pa je uvodoma opozoril, da tožba s strani Levašičevega odvetnika ni bila podpisana, zato bi jo moralo sodišče brez poziva, naj jo podpiše, zavreči. Nato je obravnavano zadevo primerjal z grško, ki naj bi bila identična. V njej je grški odvetnik poročilo tožilca imenoval smešnica in se tožilcu posmehoval. Grški tožilec je vložil tožbo zaradi razžalitve. Evropsko sodišče pa je odločilo, da tožilcu odškodnina ne pripada, ker svoboda govora prevlada. Delo tožilca je lahko predmet kritike, ki je lahko ostra, negativna in ne izključno strokovna. Po besedah Fašuna je Jelinčič kritiziral delo državnega tožilca in ne njega osebno. »Tožena stranka ni imela namena žaliti tožnika, ampak opozarjati na nepravilno delo tožilca,« je še dejal Fašun.
DOLGA BRADA
Zadeva »ovce« ima na kazenskem sodišču dolgo brado. Januarja 2011 je bil Jelinčič za izrečene besede pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen na 3060 evrov denarne kazni. Sodišče prve stopnje je odločilo, da njegove besede kažejo podcenjevanje in prezir, pri čemer je tožilca prikazal v javnosti kot nesposobnega, zaupanja nevrednega in nestrokovnega ter mu s takšnim izrazito slabšalnim izražanjem pripisal negativne osebnostne lastnosti in o njem podal žaljivo vrednostno oceno. Sodnica je v obrazložitvi sodbe takrat poudarila, da pravica do lastnega mnenja, na katero se je med sojenjem skliceval Jelinčič, ni absolutna, ampak omejena s pravicami drugih.
USTAVNI SODNIKI SO SODBO RAZVELJAVILI
Sodbo je Jelinčič brez uspeha izpodbijal pred višjim in vrhovnim sodiščem. A ni vrgel puške v koruzo, obrnil se je še na ustavno sodišče. To pa je zadevo razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje ljubljanskim okrožnim sodnikom. Datum ponovnega sojenja v kazenski zadevi še ni znan. Naj omenimo, da zadeva zastara maja prihodnje leto.
