Podatki, ki jih najdemo na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), so grozljivi. Vsakih dvajset ur naj bi nekdo umrl zaradi samomora. Povprečna starost samomorilca je okoli 57 let. Če so stiske zaradi razmer vedno hujše, bo več tudi vzetih življenj? Svojo zgodbo bo z nami delil Primorec Tilen, ki si je življenje poskušal vzeti že trikrat.
Polona Krušec
Na pogovor o občutljivi temi se je odzval Tilen iz okolice Mirna. Mlad moški v poznih tridesetih letih je samomor poskušal storiti že večkrat. Med njegovim petnajstim in petindvajsetim letom starosti, ko je bil v največji agoniji, se je poskušal ubiti kar trikrat.
»Nisem mogel in ne znal prenesti neurejenih družinskih razmer, revščine, v kateri smo živeli, neuspehov v šoli, zavračanj okolice. V najbolj občutljivem času, ko sem odraščal, gradil svojo identiteto, sem bil degradiran na vseh nivojih. Nisem si znal pomagati, zato sem začel razmišljati o koncu življenja.« Prvič je samomor poskusil narediti pri sedemnajstih.
Polona Krušec
»Take razmere so hudi šoki, in mi je počil film. Tistega dne se še zelo dobro spomnim. Očetu sem vzel debelo vrv in zavil v bližnji gozd. Potem sem tam nekaj časa vozlal vrv in jo mečkal po rokah, vendar mi od živčnosti nikakor ni uspelo. Naposled, ko sem vrv le zategnil in poveznil na vejo oreha, sem pristavil lestev in se zavihtel nanjo. Zanko sem si ovil okrog vratu in skočil z lestve,« razloži tragični dogodek.
Pojasni, da so prvi občutki grozni. Primanjkovalo mu je sape, kri zaradi pritiska vrvi na vratne žile ni potovala v možgane, izgubljal je zavest. »Ker sem videl, da ne bo šlo in da ne želim umreti trpeče, sem dvakrat zanihal s telesom in se prebil nazaj k lestvi.
Odločil sem se, da bo treba za smrt poiskati bolj hitro pot, kjer ne bi trpel. Pomislil sem na tablete. Te sem si tudi priskrbel in pri enaindvajsetih poskusil še drugič. Nabral sem pomirjevala, jih popil in pogoltnil, nato sem jih izbruhal. Zadnjič pa sem poskusil kar s pištolo.«
Polona Krušec
