Tožilstvo nekdanjemu direktorju LTH Milošu Kodretu in njegovemu namestniku Primožu Pegamu očita, da sta marca 2009 podpisala pogodbo o prodaji poslovnih prostorov LTH v Beogradu nekdanjemu lastniku škofjeloške družbe Jožefu Angeliju, kot način plačila pa je bilo dogovorjeno, da Angeli del kupnine poravna z odkupom treh terjatev v višini 130.000 evrov.
Tako Kodre kot Pegam sta vedela, da bodo terjatve odpisane in zato Angeli ne bo poplačal kupnine, temveč bo pridobil 130.000 evrov premoženjske koristi, LTH pa bo utrpel škodo v enaki višini, je izpostavila tožilka Renata Vodnjov. Kodretu in Pegamu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, Angeliju pa napeljevanje na kaznivo dejanje.
Vsi trije obtoženi so že septembra na predobravnavnem naroku zanikali krivdo, v današnjih zagovorih pa so izpostavili, da so si na vse načine prizadevali za rešitev LTH. Kot so poudarili, družbe zagotovo niso oškodovali, temveč so zastavili celo svoje premoženje za njeno rešitev in posledično ostali brez vsega.
Kot je povedal Kodre je za pridobitev obratnih sredstev za LTH dal osebno poroštvo v višini 450.000 evrov. "Maksimalno smo se trudili, da bi poslovanje družbe zagnali tako, da bi lahko tekoče pozitivno poslovala in poplačala stare dolgove," je zagotovil Kodre in dodal, da se je leta 2008 že kazalo pozitivno poslovanje, potem pa se je zapletlo.
Družba, ki je odplačevala terjatve, je namreč odpovedala pogodbo, poleg tega je banka namesto dveh zagotovila le en milijon evrov kredita za obratna sredstva. "Imeli smo naročil za med 1,5 in dva milijona evrov, ampak jih nismo mogli sprovesti, ker nismo imeli sredstev za nakup surovin," je pojasnil Kodre.
Situacijo so skušali rešitvi z dezinvestiranjem. Iskali so različne možnosti, med katerimi je bila tudi prodaje nepremičnine v Beogradu, ki jo je bil pripravljen odkupiti Angeli, čeprav lastništvo ni bilo zemljiško knjižno urejeno. Del od 300.000 evrov kupnine bi Angeli zagotovil s pobotom oziroma prevzemom terjatev.
Dve od treh terjatev sta bili takoj odpisani. Kot zagotavljajo obtoženi, je bila to stvar dogovora, nikakor pa ne dobrodelno dejanje upnikov. V Bisolu, kjer so odpisali 100.000 evrov terjatev, namreč trdijo, da so to storili zaradi očiščenja bilanc, ker so vedeli, da ne bo prišlo do poplačila.
Pegam je na drugi strani pojasnil, da odpis terjatve dviguje davčno osnovo, poleg tega bi, če bi terjatev prijavili v stečajni postopek, dobili vrnjen vsaj DDV. Hkrati je Angeli, ki je bil nekdaj lastnik Bisola, kar se tiče izjav glede odpisa terjatev predsednika uprave Bisola Uroša Merca označil za lažnivca.
Za propad LTH je medtem Angeli okrivil NLB, ki naj bi diktirala vse postopke. Zadnja varianta za rešitev podjetja je bila odkup ali dokapitalizacija s strani danskega podjetja Vestfrost, ki pa se tudi na koncu ni odločilo za vstop v škofjeloško družbo.
Delavci so, predem so lahko junija 2009 sprožili stečajni postopek, ostali brez štirih plač, odpravnin in neplačanih prispevkov za 13 mesecev. Tudi kupnina za beograjsko nepremičnino ni šla za plače delavcev, je povedal nekdanji predsednik sindikata v LTH David Švarc, ki je danes spremljal sojenje.
300 delavcev je ostalo brez povračila, saj se nepremičnine podjetja in ostala stečajna masa slabo prodajata. "Čeprav si tudi od sodnih postopkov ne moremo obetati nobenega poplačila, pa je vsaj neko zadovoljstvo, da so zoper odgovorne stekli postopki," je povedal Švarc.
Sam je dlje časa opozarjal na nepravilnosti, sindikat pa je podal tudi dve kazenski ovadbi zoper vodilne v LTH. Dodatne sodne postopke je kasneje sprožil še stečajni upravitelj Dušan Taljat.
Črna kronika
Nekdanje vodstvo LTH na sodišču zatrdilo, da je delovalo v korist družbe
Na kranjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje zoper nekdanje vodstvo propadlega LTH (Loške tovarne hladilnikov) zaradi domnevne zlorabe položaja in oškodovanja družbe pri prodaji nepremičnine v Beogradu. Trojica obtoženih je v zagovoru poudarila, da so se trudili za preživetje LTH, za kar so jamčili tudi s svojim premoženjem.
