Policisti se tu in tam srečujejo z izsiljevanjem, ko storilci kaznivih dejanj z nasilnimi metodami, grožnjo ali s fizično silo od lastnikov podjetij, najemnikov in lastnikov donosnejših lokalov zahtevajo plačilo »varovanja« (t. i. reketiranje). V ozadju so lahko dejanski, največkrat pa kar namišljeni dolgovi. Izsiljevalci zahtevajo plačilo večjih zneskov, s tem pa onemogočajo normalno poslovanje lokala ali podjetja.
V začetku junija je bila novogoriška policjska uprava obveščena o izsiljevanju dveh lastnikov gostinskih lokalov z območja Nove Gorice s strani neznanih storilcev. Po prijavi so kajpak takoj stekle aktivnosti policistov, o okoliščinah preiskave pa je včeraj na tiskovni konferenci spregovoril vodja novogoriških kriminalistov Marino Pangos. Po Pangosovih besedah so izsiljevalci od lastnikov lokalov zahtevali plačilo varščine, ob tem pa so jima zagrozili, da se bo v primeru, da ne bosta plačala, »kaj hudega zgodilo« lokalu, njima in njunim bližnjim. Izsiljevalci so določili tudi rok plačila, z grožnjami pa nadaljevali prek telefona.
Preiskovalci so minulo soboto, v zgodnjih jutranjih urah, pri prevzemu izterjanega denarja, prijeli 34-letnega državljana Srbije. Možakar je bil še isti dan zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja s kazensko ovadbo priveden na pogovor k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj po zaslišanju odredil pripor. Poleg omenjenega državljana Srbije so policisti odvzeli prostost še dvema njegovima rojakoma, starima 30 in 34 let, a so ju po zaslišanju izpustili na prostost, saj se je izkazalo, da pri izročitvi denarja nista igrala aktivne vloge, njuno vlogo pri izsiljevanju pa še preverjajo.
Koliko cvenka so nepridipravi terjali od lastnikov lokalov, prvi mož novogoriških kriminalistov ni želel razkriti, je pa pojasnil, da je šlo v obravnavanem primeru za pridobitev večje premoženjske koristi, kar po kazenskem zakoniku pomeni zneske v razponu od 5000 do 50.000 evrov. Glede načina izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj in ob dejstvu, da oškodovanci v veliko primerih zaradi izrečenih groženj izsiljevanj sploh ne prijavijo, Pangus ocenjuje, da ne gre za osamljena primera. Za izsiljevanje je sicer predvidena kazen do pet let zapora, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v okviru hudodelske združbe, pa se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
