Žled je sicer značilen predvsem za jugozahodni del Slovenije, posebej Brkine. V minulih desetletjih je bilo tam več žledolomov, najhuje pa je bilo novembra 1980. V gozdovih in sadovnjakih je bil ledeni oklep takrat debel do sedem centimetrov. Lomljenje drevja, pa tudi daljnovodov, je dodatno sprožal veter.
Prizadetih je bilo skoraj 13.000 hektarjev površin in škodo je nato skoraj pet let odpravljalo 400 delavcev vseh slovenskih gozdnih gospodarstev. Zaradi poškodb so morali posekati okoli 674.000 kubičnih metrov lesne mase.
Novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju, in sicer na površini okoli 21.000 hektarjev. Poškodovane je bilo 500.000 kubičnih metrov lesne mase.
Žledolom v kombinaciji s snegolomom je konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 poškodoval osem odstotkov površine slovenskih gozdov (približno 87.000 hektarjev). Najhuje je bilo na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju. Poškodovane je bilo približno 680.000 kubičnih metrov lesne mase. Žled je lomil pretežno listavce, težak južni sneg pa predvsem mlade iglavce.
Podobno je bilo leto kasneje, v zimi 1996/1997. Žledolom v kombinaciji s snegolomom je takrat poškodoval skoraj 900.000 kubičnih metrov lesne mase na skoraj osmih odstotkih površine gozdov (približno 82.000 hektarjev). Najhuje so bili prizadeti gozdovi v kranjskem gozdnogospodarskem območju, zelo pa tudi na ljubljanskem, kočevskem in novomeškem.
Januarja 2010 je žled največ poškodb povzročil na območju Brkinov, pa tudi na Postojnskem in Brežiškem. Lesno maso dreves, ki jih je bilo treba posekati zaradi poškodb, so ocenili na 850 kubičnih metrov. Na celotnem območju, ki ga je takrat zajel žled, so škodo v gozdovih ocenili na 32.000 evrov.
Vsi podatki so povzeti iz strokovne razprave z naslovom Žled v Sloveniji januarja 2010 avtorjev Iztoka Sinjurja, Marije Kolšek, Milana Raceta in Gregorja Vertačnika, objavljene v Gozdarskem vestniku 68/2010.
Črna kronika
Slovenijo prizadela najhujša katastrofa
Tokratni žled, ki še ni pokazal vseh svojih zob, je po prvih ocenah poškodoval 500.000 hektarjev slovenskega gozda, torej skoraj polovico. Uničenih je več milijonov kubičnih metrov lesne mase. To opustošenje občutno presega škodo iz najhujših žledolomov v zadnjih desetletjih, ko je bilo uničenih do največ osem odstotkov gozdne površine.
Simon Rosc
