»Ne glede na to, kaj se mi je dogajalo v življenju, kljub vsem uspehom, dosežkom, 'zvezdniškim nazivom', podpori oboževalcev in trepljanju drugih kolegov, ki bi marsikoga izstrelili med oblake in dali (lažni) občutek, da se presežki ne bodo končali, sem vedno znala ostati z nogami na realnih tleh. Ostati 'normalen' in prizemljen se mi zdi poleg zdravja ena največjih vrednot v življenju, ki pa jo je tudi težko ohraniti, saj te zlahka odnese tja nekam navzgor, kjer ni stika z vsakdanjostjo in običajnimi izzivi, ki jih prinaša življenje in pred katerimi se ne da pobegniti. Vedno sem bila samosvoja in se nisem primerjala z drugimi, temveč sem poskušala uresničiti svoje sanje, cilje in hrepenenja. Lepo pa mi je tudi, ker znam ceniti drobne radosti in si narediti majhne, a lepe trenutke v življenju, ki štejejo največ in me osrečujejo. Seveda bi bilo veliko laže, če bi lahko opravljala svoje delo, a me tudi ta korona ni vrgla s tečajev in poskušam iz vsega potegniti najboljše. Po drugi strani pa sem od nekdaj prilagodljiva in pripravljena početi karkoli, da bi preživela. Če bi morala, mi ne bi bilo težko iti v katerokoli službo, opravljati kakršnokoli delo. Veliko znam, pripravljena pa sem se naučiti vsega novega, kar bi bilo potrebno. Vzgojena sem bila v duhu, da moram biti vedno neodvisna, da sem samostojna, sposobna živeti in preživeti tudi sama, če bo tako naneslo. Za to sem poskrbela že zelo zgodaj, saj sem že v osnovni šoli svoje prvo žepnino služila s snemanjem pravljic na RTV, nato sem honorar služila z nastopanjem pri Foxy Teens, 15 let sem učila v glasbeni šoli, hkrati pa še gradila svojo kariero. Vedno sem znala živeti po pameti, po svojih zmožnostih in ne pretiravati, ker bi me to zelo utesnjevalo in delalo nesrečno. Ne primerjam se z drugimi, kaj imajo, koliko zaslužijo, s kakšnim delom se ukvarjajo ..., ampak se ukvarjam izključno in samo sama s seboj, s svojim življenjem in svojo družino. Znam si prisluhniti in upoštevati samo sebe, zato se tudi družim z ljudmi, ki so meni blizu, se gibam v okoljih, kjer se jaz počutim dobro, opravljam delo, ki me osrečuje in izpolnjuje, se oblačim, kot je meni všeč, in ne pustim, da bi kdorkoli krojil moje življenje ali da bi kaj počela zgolj in samo zato, da bi bila všečna drugim. Nisem človek, ki bi za srečo in samozavest potreboval npr. oblačila, torbice ali čevlje priznanih znamk, vendar tudi nikoli ne obsojam tistih, ki si tega želijo in si to tudi lahko privoščijo. Če mi je kaj dražjega tako zelo všeč, da si stvar res močno zaželim, si to kupim, če si v tistem trenutku pač lahko. V nasprotnem primeru izberem kaj drugega in sem prav tako zadovoljna. Rada imam pregovor Živi in pusti živeti in mislim, da bi bilo zelo lepo in tudi zelo drugače, kot je, če bi se tega držali vsi. Ali ne bi bilo lepo, če bi med vsemi mogočimi prazniki in dnevi imeli še dan strpnosti?! V življenju mi največ pomenijo dobri odnosi z najbližjimi in drobne radosti. Seveda pa bom najbolj srečna, ko se bom lahko spet ukvarjala z glasbo,« pravi Tanja, ki se noče predajati strahovom, kajti to bi jo ustavilo. Naravnana je, da v vsaki stvari poišče nekaj dobrega in koristnega, kar jo vleče in vodi naprej. Pri njej je kozarec vedno na pol poln. Ni se ustrašila niti, ko je malo pred začetkom pandemije dala odpoved in začela graditi svojo glasbeno šolo. Vendar je zdaj to malo potisnila na stranski tir, saj ji je življenje ponudilo še eno lepo in veliko stvar.
Drugič mama
»Razen slabosti med drugim in tretjim mesecem, ko mi je bilo ves čas res slabo, a je potem čez noč izzvenelo, kakšnih posebnih razlik med prvo in drugo nosečnostjo ne opažam. Je pa res, da sem med prvo nosečnostjo zelo veliko nastopala, zdaj pa niti enkrat. Sploh ne morem verjeti, da je to možno. Če bi mi kdo pred štirimi leti, ko sem bila noseča s Karlom, rekel, da bo tako, bi mu rekla, pa saj ne veš, kaj govoriš,« se smeji pevka, ki se ji je pri dobrih šestih mesecih in pol nosečnosti trebuh že dodobra zaoblil. Doslej se je zredila deset kilogramov, ki se ji zdijo najlepši in najslajši. »Nepopisno sem jih vesela, noseče ženske imajo zame poseben žar in energijo. Ne vem, zakaj bi se obremenjevala s temi kilogrami. Dokler mi moja fanta (partner Miki in sin Karlo) govorita, da sem lepa, se počutim božansko!« pravi in doda, da se še posebej Karlo zelo veseli dojenčka. Boža jo po trebuhu in ljubčka dojenčka v njem in vsem naokoli razlaga, kaj vse ga bo naučil. Razložila mu je, da se zdaj žal ne moreta ravsati na kavču, kar je navihanemu triinpolletniku še posebno ljubo, ker to ne bi bilo dobro za dojenčka. Tako pa mali uživa, ko v vrtcu in tudi na judu, ki ga je začel obiskovati, razlaga, kako se bo igral z dojenčkom in kako se bosta z mamico spet ravsala, ko se bo dojenček rodil. Pevka pa se niti ne boji neprespanih noči.
Vsak otrok je zgodba zase
»Prav nič se ne obremenjujem s tem, kakšno bo tokrat materinstvo. Zavedam se, da je vsak otrok zgodba zase, človek zase in da bo lahko zdaj popolnoma drugače. Vendar tako je. S Karlom je bilo lepo. Jedel je, pridno spal ponoči ... Morda pa bo tokrat več neprespanih noči, kar jemljem v zakup. Tega dojenčka sem si zelo želela, zakaj bi tarnala in se pritoževala. Najbolj sem srečna in hvaležna, da imam zdravega otroka. Vse drugo bo že. Sem odrasla, znala bom stisniti zobe in prenesti, kar bo prineslo življenje. Ne bo konec sveta, če bo treba ponoči vstati,« pravi pevka, ki se ji zdijo hecne tako imenovane črne napovedi ljudi ‒ boš že videla zdaj drugič ... Kot da si potem v pričakovanju nečesa hudega in slabega. Ona ni narejena tako. Raje ima pozitivnost in spodbude. Bliže ji je razmišljanje, da če si prvič nekaj izpeljal dobro, bo nekako šlo tudi drugič. Zato tudi ne komplicira z gnezdenjem in pripravami. Za zdaj je temeljito pospravila otroško sobo in Karlove stvari dala v predale ter naredila prostor še za dojenčkove stvari. »Veliko vsega imam še od Karla, še več stvari so mi podarile prijateljice. Le malo bom kupila, saj ne mislim, da mora imeti otrok vse novo. Zato nimam težav, da si izmenjujemo stvari,« pravi pevka, ki bo uživala še zadnje tedne pred prihodom novega družinskega člana. Vsemu se bo prilagajala sproti, zato tudi ne dela načrtov, kdaj in kako naprej.
Seveda se med našim druženjem nismo mogli izogniti vroči temi – pogovorom o poroki. Hitro pove, da zdaj ne razmišlja, da bi svojo zvezo z Mikijem okronala tudi pred matičarjem. »Kot sem že dejala, nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje. Ne bom govorila, da se ne bom poročila, saj se zarečenega kruha največ poje. Nikoli pa ni bila poroka moja življenjska želja. Zato pa sem že vse od časov, ko sem bila punčka in pozneje najstnica, čutila željo, da si ustvarim družino. To je bilo v meni, poroka ne. Bila sem na veliko porokah, na še več sem pela, pa sem videla, kako lepo je začutiti dva, ki si želita poroke. Za zdaj pa nimava poročnega datuma niti ne povabljenih svatov. Kot pravi moja pesem, lepo počasi,« se smeji Tanja, ki je po Karlovem rojstvu hitro šla nazaj na odre, zdaj pa se bo prepustila življenju, razmeram in počutju. Seveda pa bo tempo že od konca julija narekovalo drobno bitje, ki se ga neizmerno veseli.
Tanja pa z mediji ne deli le svoje sreče, temveč razkriva tudi svoje bolečine in intimne odnose s svojimi bližnjimi . Vas zanima, kaj je povedala pred dobrim letom dni? Kliknite TUKAJ!
