Novice Svet24

Zgodbe, ki jih sliši, so težke in se je globoko dotaknejo. Včasih tudi pregloboko! Tudi zato se je odločila, da svojo pot na področju psihoterapije počasi konča, preden bi si dovolila popolnoma izgoreti.
»Ko v zakonu ne gre tako, kot si želimo, ima ženska dve možnosti: da ostane ali da gre. Pri tem smo tudi psihoterapevti včasih nemočni, saj mora vsaka sama pri sebi razčistiti, kaj si pravzaprav želi. Najhuje je za tiste ženske, ki niso finančno samostojne in nimajo svojih prihodkov, tu že v samem startu nastopi problem, kako preživeti. Vsaka ženska bi morala imeti svoj denar in nikoli ne bi smela dopustiti, da mora moža vprašati, ali si lahko kupi čevlje,« je odločna Veronika Podgoršek, ki opozori tudi na to, da se vse več žensk sicer trudi, da bi si ustvarile lastno kariero, a družba nanje gleda z mešanimi občutki. »Včasih človek ne ve, kaj naj si misli. Ženske, ki delajo kariero, so enkrat cenjene in spoštovane, spet drugič jih obtožujejo, da zato ne morejo biti dobre matere. Sama sem prepričana, da je to združljivo, le čas si moraš pravilno razporediti. To vam lahko povem iz lastnih izkušenj. Imam namreč štiri otroke, ki dobro vedo, da mamice včasih popoldne in zvečer ne bo doma, pa to seveda ne pomeni, da sem slaba mama ali slaba partnerica.«
V nič kaj prijetnem položaju pa niso niti ženske, ki se odločijo, da ostanejo doma. »Doma imajo dela čez glavo, cel kup gospodinjskih opravil, pa zvečer nimajo kaj pokazati. Ob tem seveda tudi nimajo lastnega denarja. In potem se še otroci v šoli včasih čudijo, češ, a tvoja mama pa ne dela.«
Ženska mora v prvi vrsti poskrbeti zase, saj bo le tako imela na voljo dovolj energije za vse obveznosti, otroke, partnerja, gospodinjstvo in posel. »Zato pa mora ob vsem naštetem biti tudi v dobri telesni kondiciji. Jaz prisegam na šport, trikrat na teden hodim na pilates, rada imam dolge sprehode v naravi. To me napolni z energijo. Seveda pa si prizadevam tudi za to, da si nekaterih stvari ne pustim vzeti. Zame je svoboda to, da lahko rečem, kar želim, kar mislim! Ne pustim si vzeti jutranje kave. Vstanem že dobro uro pred vsemi, skuham kavo, ki jo skupaj z možem spijeva v postelji in ob tem neizmerno uživava. Lepo je dan začeti ob kavi in s prijetnim pogovorom, ko narediš načrte za stvari, ki te čakajo.«
Veronika Podgoršek je vrhunska strokovnjakinja s področja psihoterapije in ženska v pravem pomenu besede, ki stoji za svojimi načeli. Kljub temu ne zida gradov v oblakih in ostaja z nogami trdno na tleh. »Ženska ima v sebi toliko emancipacije, kot je je sposobna sama izraziti. Seveda je odvisno tudi od vzgoje in iz kakšnega okolja prihaja ter kako se razvija njena pot v odraslo obdobje. Zgodi se tudi, da so ženske, ki odraščajo v nič kaj prijetnem okolju, kjer so morda tudi zaničevane, potem še bolj samozavestne. Vse to izvira iz želje po tem, da nekaj spremenijo in se dokažejo. Med mojimi štirimi otroki so tri dekleta in upam, da bodo zrasla v ženske s pravim in odločnim značajem. A čeprav so dobila v družini neko mero vzgoje, si bodo morala svojo osebnost izoblikovati sama. Ženske morajo biti v nekaterih položajih odločne ter se ne smejo prepustiti okolici in njihovim mnenjem. Pri svojem delu se včasih srečam z zakoncema, ki sta poiskala pomoč terapevta, a jo dojemata vsak na svoj način. Eden si želi razhoda, drugi pa ne, in tu je tudi terapevtu težko. Včasih se zgodi, da, tu gre predvsem za ženske, te niso dovolj sproščene, se ne zaupajo, ne vedo, kako, če sploh bi povedale, kaj jih teži. Takrat prosim, da naju partner pusti sami ali da se naslednjič terapije oziroma svetovanja udeleži sama. Odnosi so zapletena stvar in tu se stvari od primera do primera razlikujejo, zato je potreben individualni pristop in vsak primer posebej proučiti.«
Sama je pri svojem delu uspešna, ljudje jo imajo radi in ji zaupajo. Zato je še toliko bolj presenetljivo, ko se je nedavno odločila, da se počasi poslovi od svojega dela in se umakne iz javnosti. »Prišel je trenutek, ko sem spoznala, da moram poskrbeti zase, še preden dopustim, da pride do izgorelosti. Napisala sem pet knjig, izšli bosta še dve, potem pa bo, kot načrtujem, s koncem maja tudi zame vse drugače. Najprej bom poskrbela, da se bom dobro odpočila, da bom lahko počela vse tisto, česar ob tem norem življenjskem ritmu nisem mogla. Potem bo prišel čas za nove izzive in drugačne življenjske priložnosti, ki jih nikoli ne zmanjka. Prepričana sem, da bom imela dober občutek, ko si bom lahko rekla, to je življenje, ki ga živim, in to sem jaz.«
Gotovo ste že slišali modrost, da je najboljša mama in partnerica tista ženska, ki je srečna. Torej, drage ženske, najprej moramo poskrbeti zase in v sebi najti tisto, kar nas osrečuje, potem pa bomo lahko srečo delile tudi z drugimi.