Zagotovo si posebno mesto pri ohranjanju dobrega počutja zasluži eden izmed možganskih živcev, imenovan vagus (klatež, živec sočutja).
Deseti možganski živec je najdaljši živec v telesu, predstavlja dolg in vijugast snop motoričnih in čutnih vlaken, razvejan je od možganov do prebavnega sistema ter se neposredno poveže z vsakim notranjim organom – jetri, vranico, žolčnikom, ženskimi reproduktivnimi organi, ledvicami, uretrom … Brez njega bi težko ohranili celo ključne, vitalne funkcije; s pomočjo tega živca srce nenehno bije, stimulira izločanje sline, sodeluje pri sproščanju solz in nadzorovanju okusa. In, da, pomembno vlogo ima tudi pri ženskih orgazmih.
NOSI KOPICO OGOVORNOSTI
Se po zgoraj napisanem (verjemite, da nisem omenila niti polovice funkcij, pri katerih ta izjemni živec sodeluje) strinjate, da je ta živec izjemno pomemben za vsesplošno zdravje vsakega izmed nas?
Klateški živec je odgovoren za fizično, čustveno in mentalno zdravje.
Naš favorit med dvanajstimi pari možganskih živcev je najdaljši in sestavljen iz petih poti. Kar 80 odstotkov vseh informacij se prenaša iz telesa v možgane po njegovih štirih poteh, peta pa poteka v obratni smeri, saj informacije po živčnih vlaknih potujejo iz možganov v druge predele telesa. Teh informacij je le okoli 20 odstotkov. Je del parasimpatičnega živčnega sistema, torej sistema, ki je odgovoren za rast in obnovo. Če smo tekom dneva preveč v simpatični aktivaciji živčnega sistema, torej tisti, ki nas aktivira, ni čudno, da se počutimo iztrošene, utrujene in se spopadamo z vrsto bolezenskih stanj.
Ključ do boljšega počutja je zagotovo stimulacija živca vagus, a preden omenim nekaj tehnik in možnosti njegove stimulacije, je pomembno razumeti tudi, kaj je to vagusni tonus. Tonus živca vagus je ključ do aktivacije parasimpatičnega živčnega sistema. Izmerimo ga tako, da sledimo srčnemu utripu in ga primerjamo z dihalnim ritmom. Večja razlika v številu utripov v fazi vdiha ter fazi izdiha pomeni višji vagusni tonus. Višji ko je ta tonus, lažje in hitreje se bo telo sprostilo in se po izpostavitvi stresni situaciji vrnilo v stanje delovanja parasimpatičnega živčevja.
Nižji vagusni tonus vodi v težave s kardiovaskularnim sistemom, depresivna stanja, diabetes, debelost in ostala vnetna stanja, vključno z avtoimunskimi boleznimi.
Torej, kako ga lahko stimuliramo?
USTREZNO GIBANJE
Živec vagus izvira iz možganskega debla in se na prsnem košu razdeli v desnega in levega ter nato prek več tisoč živčnih vlaken potuje in se razveja vse do srca, pljuč, želodca, slinavke, jeter in skoraj vsakega organa v trebušni in medenični votlini.
Če si zamislite njegovo pot, vam kmalu postane jasno, da lahko nepravilna telesna drža slabi njegovo pretočnost, zato je pomembno, da z ustreznim vadbenim programom skrbite za optimalno telesno držo in dobro delovanje živca.
SPROŠČANJE IN POZITIVNA ČUSTVA
Raziskave so pokazale, da meditacija oziroma tudi druge sprostitvene tehnike, kjer se usmerimo na prisotnost lepih občutkov, krepijo vagusnitonus. V našem centru v sklopu posebnih programov, kjer se usmerjamo v hormonsko ravnovesje, del vadbene enote usmerjamo v prakticiranje čuječnosti, pri čemer uporabljamo tudi izbrane zvočne frekvence Sonic Pills, ki pomagajo uravnovešati nevrološki sistem in spodbuditi delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Druge sprostitvene metode, ki so se izkazale za uspešne, pa so smeh, petje, ples in podobno.
MASAŽA
Masaža stopal bo pomagala stimulirati vagusni živec, priporočam pa vam tudi samomasažo na predelu, kjer lahko z dlanmi »sledite« živcu.
Umirjeno vdihnite in položite prste na čelo. Z umirjenim izdihom prste povlecite na vsako stran do temen, za ušesa, ter nadaljujte po stranskem delu vratu prek prsnega koša. Po nekaj ponovitvah boste že lahko začutili njegovo reakcijo (prijeten občutek na koži, »mravljinci« ali prijeten občutek, ko nas spreleti po telesu).
POST
Ker je vagusni živec odgovoren tudi za prebavo, sta način prehranjevanja in vrsta nutrientov pomembna. Izogibajte se pretiranemu uživanju sladkorja in nezdrave hrane, za optimalno delovanje in stimulacijo živca pa se je za pozitivnega izkazal prekinitveni post (intermittent fasting).
Potrebno je vsaj tolikšno poznavanje delovanja telesa, da razumemo simptome, ki nam jih organizem sporoča na različne načine. K vsem v uvodu omenjenim težavam lahko pristopite in jih omilite oziroma odpravite z gibanjem. Seveda se na enake stresorje odzivamo različno, zato je pomembno, da pri reševanju težav izberete pristope, ki vam najbolj ustrezajo.
Podobna vsebina
Osebna izpoved: v času korone je zanihal tudi moj kompas
