Make up ostaja njegova velika ljubezen in strast. Zadnjih nekaj let ustvarja v tandemu s fotografinjo Nino Žnideršič, poleg za ličenje slovenskih modelov in pričesko pa poskrbi tudi za stajing in vse druge male detajle, ki so pomembni pri fotografiranju. Njuno delo je krasilo že vrsto tujih modnih revij, v naše pa nekako ne najde poti. Zakaj je tako in s čim ga ženske strašijo po ljubljanskih ulicah, pa si – med drugim – preberite v nadaljevanju.
Ste pravi multitalent. V zadnjem času – kar se tiče modne fotografije – veliko sodelujete s fotografinjo Nino Žnideršič. Imata vedno iste poglede na stvari ali se kdaj tudi (ustvarjalno) spreta?
V 30-letni karieri sem res ustvaril mnogo lepih reči, ki so skoraj povsod po svetu požele pohvale ter kar nekaj prestižnih nagrad. Sam zase težko rečem, da sem multitalent, kot pravite, res pa je, da me moč oblikovanja žene vedno naprej ter mi ne da miru. Vsekakor je pomembno, da ustvarjaš, da si kreativen in ideje, ki se ti porajajo v glavi, poskušaš tudi uresničiti v katerikoli obliki. Make up oziroma filmska maska je seveda moja ljubezen na prvi pogled, bi rekel. Z Nino ustvarjava skoraj od prvega dne, ko sva se spoznala. Imava isto estetiko, ki se včasih razlikuje v detajlih. Se pa hitro uskladiva. Med nama ni nikoli vroče krvi, včasih je potreben brain storming.
Vajino delo je bilo objavljeno v številnih tujih revijah, tudi v sloviti Vogue, v naših pa ga skorajda ne najdemo. Kje tiči razlog za to?
Na to vprašanje vam težko dam pravi odgovor. Vse je seveda odvisno od urednikov, ki se verjetno držijo neke ekipe, na katero so navajeni. Spet drugi želijo vse zastonj. Tretji pa na kakovost ne dajo prav dosti. V tujini pa je seveda ravno obratno. Ekipa se redno menja, vedno poskušajo najti izvirne ter kakovostne produkcijske ekipe. Ko sem delal v tujini, je bil takrat in še zdaj najpomembnejši tvoj portfolio, in popolnoma nič drugega. Slovenska modna industrija pa je – vsaj za moje poznavanje situacije – preveč zaprta v svoje modne kanale.
Kako sicer zasnujete masko?
Kako ustvariti oziroma kaj je bistveno pri ustvarjanju maske, je odvisno od mnogo dejavnikov – ideje, modela, luči ...
Sledite pri tem modnim trendom ali ustvarjate svoje?
Ustvarjati je treba visoko estetiko. Trendi in druge floskule so nepotreben dodatek, ki je marsikdaj izrabljen v komercialne namene in nima kaj dosti skupnega z mojim delom.
Kdo ima sicer pri ličenju odločilno besedo – vi kot mojster ličenja, fotograf, oblikovalec, naročnik?
To je seveda odvisno od projekta. Je pa seveda bistveno, da celotna ekipa diha skupaj in je cilj popolnoma jasen vsem v ekipi. Vizualizacija sporočila je bistvena pri takih projektih. Prav tako ciljna skupina in estetika.
Koliko časa ste do zdaj najdlje potrebovali za ličenje modela? Za kateri projekt je šlo?
Natančno se spomnim tega projekta, ki sva ga pred dosti leti ustvarjala z našim odličnim fotografom Francijem Virantom. Na to zgodbo se velikokrat spomniva in se seveda vedno nasmejiva. Šlo je za pivo Union. Make up in pričeska sta trajali, reci piši, približno pet ur. Na veliko srečo je manekenka ležala na postelji v zlatih rjuhah in je bolj ali manj prespala celotno snemanje, kar je bilo na srečo ravno to, kar smo potrebovali – spečo lepotico.
Na kateri projekt pa ste najbolj ponosni?
Če delaš s srcem, si seveda ponosen na vse svoje projekte, pa naj bodo še tako preprosti in nezahtevni. Je pa bilo moje obdobje v Milanu, v devetdesetih letih, seveda najbolj atraktivno. Lahko bi sicer našteval slavna imena, ki sem jih ličil, toda vseeno si štejem za svoj največji uspeh, da sem bil na make up treningu v Milanu za Versace Cosmetics. To so bili dnevi, ki so se začeli zgodaj zjutraj ter se skoraj vedno končali pozno zvečer. Imeli smo res dobrega make up artista, ki nam je predstavil trende, toda v nekem trenutku sem opazil, da se ne strinjam s tehniko, o kateri je razlagal. Vstal sem in mu na modelu dokazal, da se moti. S tem dejanjem sem naredil zelo veliko za svojo kariero.
Kaj je sicer največja napaka, ki jo delajo ljudje pri ličenju?
Moram priznati, da sem se kar malce bal tega vprašanja. Težko je našteti vse napake, a se bom osredotočil na najbolj pogoste in banalne. Najpogostejši so kloni, ki se sprehajajo po Ljubljani. V mislim imam seveda najstnice, ki se ličijo popolnoma enako. Še vedno je opaziti, da si dame velikokrat ne izberejo pravega odtenka pudra ali imajo kar nekaj odtenkov pretemnega ali pa res presvetlega, in potem se malce zgrozim, ko vidim ljubljanske gejše ali pa zares močno »zagorele« gospodične, ki strašijo naokrog. Je pa tudi dosti estradnic, ki ne vedo, kako se uporablja make up. Hvala bogu smo tu profesionalci, ki jim lahko pomagamo iz njihovih zablod.
Ga vi uporabljate?
Sam ga sicer ne uporabljam, razen seveda pri pojavljanju na televiziji in na različnih fotografiranjih. K sreči so tam profesionalci, ki svoje delo opravljajo odlično.
Kako sicer skrbite za nego kože?
Nega celotnega telesa je seveda zelo pomembna. Sam uporabljam res preiskušene in vrhunske proizvode, tako za prhanje kot tudi za nego telesa, las in obraza.
