A kdo je Guru? Guru je nekdo, ki človeka vodi iz teme. Po starodavni tradiciji je guru glas zavesti med duhovnim prebujenjem. Čaščenje guruja ali mojstra je sicer azijski koncept, ki kaže učencu pravo pot in varuje jogija. Brez discipline pri jogi ni mogoče doseči ničesar, guru ali učitelj pa naj bi motiviral učenca s smernicami in zgledom.
Živa komunikacija
V Indiji je odnos med gurujem in učencem temelj vsega učenja. Energijo, ki jo je guru prejel od svojega učitelja se prenaša na njegovega učenca in tako bi lahko temu rekli živ proces komunikacije. Znanje je tam že dolga leta, pravi guruji in učitelji pa izstopijo iz okvirjev ega in nesebično širijo znanje, ki je na voljo za vse, ki so ga pripravljeni vsrkati. Guru nekako odpira učenčeve oči, odstira tančico iz učenčevega intelekta, saj znanje je tukaj in prav nevednost mu onemogoča uporabo tega znanja. Je neke vrste vodnik, čigar življenjsko delo je oblikovanje učencev, telesno, duševno in duhovno. Če hoče iskreni učenec joge doseči samo-uresničitev, mora z vztrajno in dosledno vadbo premagati šest glavnih ovir do sreče. vse se začne z željo, nadaljuje z jezo, pohlepom, zagledanostjo, ponosom in zavistjo.
Velike razlike
Velika večina učencev, ki pride na vadbo se ne zaveda, da je joga trdo delo. Cilj joge je doseči stanje ravnovesja in miru in šele, ko se duša osvobodi suženjstva telesa, uma oblasti in ponosa na uspeh, doseže stanje svobode. To pa ni takrat, ko stojimo na glavi 10 minut ali uspemo zavozlati telo, kjer bodo po vsej verjetnosti stradali naši sklepi. Človek, ki redno izvaja jogo, ne bo postal žrtev, ampak gospodar svojega okolja in časa. Je pa res, da so si med seboj učenci še kako različni.
Res je tudi, da nam intelektualna znanja na duhovni poti ne pomagajo kaj dosti. Knjige nas lahko navdihnejo, ne dajejo pa nikakršnega pravega duhovnega vodstva. Vodi nas lahko nekdo, ki je po tej poti že sam hodil.
Idealni učenec je vedno pripravljen upoštevati nasvete svojega učitelja, je ubogljiv, iskren, resen in spoštljiv. Zaveda se, da pot joge ni lahka, zaveda se, da joga deluje, če jo vadimo. Ampak takšnih učencev je zelo malo, saj nekdo z osemurno službo, družino in psom si težko najde čas za vsakodnevno vadbo in študij jogijskih ved. Največ je povprečnih učencev, ki so neodločni. Privlačijo ga posvetni užitki in duhovne stvari. Sploh v današnjem času, ko je joga postala neka eksotična vadba, kjer nas gibčna telesa v oprijetih "jogapantsih" nagovarjajo k obisku. Priznam, da je tak oglas veliko bolj seksi, kot pa nasmeh in iskrica v očeh trebušastega swamija v oranžni halji. Povprečen učenec se zaveda najvišjega dobrega ampak mu manjka vztrajnosti. Ko je čas za trdo delo po navadi najde vse izgovore, da se ji izogne.
Topemu učencu manjka zanosa, entuziazma in želje po spremembi. Učiteljeva naloga ni, da zahteva pozornost ampak da jo zbuja. Omenjeni učenec ni pripravljen trdo prijeti za delo, ki je nujno potrebno, da bi dosegel svoj cilj. Tovrstnih učencev in iskalcev duhovnosti je po joga-studiih veliko, kar pa ni nujno slabo. Mogoče pa se le v nekem trenutku pojavi iskrica, ki naredi spremembo v telesu in posledično tudi v umu, Mogoče pa se učenec nauči občutka praznine ali pa samo čutenja svojega telesa in v prihodnosti prav ta učenec postane iskalec duhovne poti, ki pa rabi vodstvo. Nekateri misleci pravijo, da guru ni potreben, spet drugi so prepričani, da svojega cilja brez njega ne morete uresničiti.
Šest vrst gurujev
Joga je pot po kateri lahko do določene točke hodimo samostojno brez pomoči. Lahko razširimo zavest, izkusimo absolutno praznino, ampak osvoboditve (mokše) pa brez pomoči guruja ne moremo doseči. Da bi se rešili vse karme je potrebna pomoč duhovnega učitelja. Na svetu so vedno živeli svetniki in drugi učitelji. Univerzum ni omejen na določeno religijo ali na določeno deželo in pravi učitelj je tisti, ki je dosegel Enost z Univerzumom in tako presegel kakršnokoli dvojnost.
V svojem življenju lahko srečamo šest vrst gurujev. Prvi "guru" so naši starši, ki naj bi vzgajali v harmoniji in ljubezni, drugi "guru" so prijatelji s katerimi se igramo, tretji "guru" so učitelji in profesorji, četrti guru naj bi bil učitelj, ki nas uči naše dolžnosti do družine, skupnosti, živali in narave. Na žalost dandanes redko srečamo četrtega guruja. Satguruja ali petega guruja srečamo, če iščemo smisel v duhovnem smislu. Uči nas prave vere in povezanosti z Univerzumom, ki je nad vsemi verskimi razlikami. Zadnji učitelj pa je v nas samih, ko učenec doseže mojstrstvo postane sam sebi "guru" in je usposobljen, da svetlobo znanja in modrosti posreduje tudi drugim.
"Naše telo je lok, asane pa so puščice, s katerimi je treba zadeti tarčo - dušo"
BKS Iyengar
