Pomembno je, da se ne obtožujete, ko se počutite slabo in takrat predvsem ne smete razmišljati, da je z vami nekaj narobe. Tudi neprijetna čustva so del vas in tega dela ne smete zanikati ali skrivati, temveč se jih je modro naučiti prepoznati in jih sprejeti. Vaše iskreno izražanje čustev lahko navdihne nekoga drugega, da je to dovoljeno in s tem osebi pomagate, da pride v stik s svojimi čustvi in čutenjem.
Čustva obstajajo v vseh niansah in mavričnih odtenkih. In kdor želi spoznati čustva, jih mora spoznati v vseh njihovih barvah ter vmesnih niansah. Navadno označujemo čustva kot pozitivna in negativna in že samo to poimenovanje govori, da negativna niso dobra. Da se jim je potrebno izogibati, da so nezaželena in neprijetna. In tako jih večina tlači, se zaradi njih slabo počuti, opravičuje, se počuti krive, če jih ima, kaj šele, če jih izraža in se o njih pogovarja! Ljudje neprijetnih čustev nikakor ne želijo imeti okoli sebe, kaj šele v sebi.
Zavedanje in odziv
Kako lahko poznate neizmernost veselja, če niste nikoli obiskali temne in lepljive doline žalosti? Kako lahko spoznate lahkotnost bivanja, če niste izkusili njegove teže? Mavrica življenja je sestavljena iz vseh barv, ne samo rumene ali rdeče.
Čustvena inteligenca pomeni, da se svojih čustev zavedate, hkrati pa izberete ustrezen odziv na situacijo. V vsakdanjem življenju ljudje reagirajo iz čustev na en, mogoče dva različna načina. Ko se s čustvi identificirate »Sem jezna, sem žalosten, sem vesela, sem jezen, sem ljubeča …«, s tem postanete to čustvo. Dejstvo pa je, da je vaše čustveno telo le del vas. Veliko bolj pravilno bi bilo, če bi rekli: čutim jezo, čutim razočaranje, čutim zavist. Tako ustvarite čustveno distanco iz katere se lažje odzivate na več možnih načinov. »Kljub temu, da čutim jezo, ne bom metala krožnikov naokoli ali izrekla besed, ki jih bom kasneje obžalovala. Kljub temu, da čutim ljubosumnost, ne bom delal scene ali neumorno izpraševal žene, kje je bila cel dan.« Na ta način čustvo prepoznate in pripoznate, hkrati pa ohranite bolj »mirno glavo« in se lahko odzovete skladno s situacijo.
Premislek pred odgovorom
Zavedanje, da so čustva del vas in ne vi v celoti, vam omogoča, da jih lažje poimenujete in tudi izražate. Ste opazili, da ste navajeni na vprašanje »kako si« odgovoriti »v redu«. Tudi ko se počutite grozno, ko je ''vse v riti'' ali ko ste ekstatično navdušeni ali zasanjani zaljubljeni?! Osebno sem to vzela kot izziv, da na vprašanje »kako si«, najprej pomislim na to, kako se v tistem trenutku res počutim, nato pa povem, kako se počutim. Ljudje navadno tega ne pričakujejo in s tem se ponavadi spremeni tema pogovora. Ker se jaz odprem, se tudi sogovornica (ali sogovornik) lažje odpre in pogovor je veliko bolj konstruktiven.
Izražanje tega, kar čutite, je povezano s tem, kako prepoznavate svojo mavrico čustev. Ali poznate svoj čustveni zemljevid? Čustva so povezana s fizičnim občutenjem v različnih delih telesa in zato je zaznavanje čustev vezano na to, kar se vam dogaja znotraj fizičnega telesa. Končno je temu pritrdila tudi znanost, ki je povezanost tovrstnih izrazov z dejanskim čustveno-telesnim stanjem potrdila na eksperimentalen način.
Revolucionarna študija
Skupina raziskovalcev Biomedicinskega inženiringa na Aalto University na Finskem je prišla do teh ugotovitev, ko so izvedli študijo z več kot 700 prostovoljci iz Finske, Švedske in Tajske. Strokovni članek so objavili v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences in tako poslali ugotovitve v znanstveno javnost.
Ljudje čustva čutimo v različnih področjih telesa, kar je znanstveno poimenovano z izrazom somatosenzacija. V študiji so odkrili, da so ta občutja univerzalna, da se čustva čutijo v točno določenih predelih telesa, ne glede na to od kod oseba prihaja.
Udeležencem študije so pokazali čustvene video in fotografske posnetke ter jih prosili, naj označijo v katerem delu telesa so čutili emocije ter jih pobarvajo z ustreznimi barvami, glede na to ali občutijo toploto ali hlad.
Ko so vse podatke združili, so dobili konsistentne vzorce za posamezna čustva ter tako ustvarili telesni čustveni atlas. Pri tem so opazili, da osnovna čustva, ki vodijo v nadaljnje aktivnosti, povzročajo povečano aktivnost v zgornjem delu telesa, medtem ko so čustva, ki odvzemajo voljo (npr. žalost) bolj povezana z rokami in nogami (težke noge in roke). V nasprotju z vsemi ostalimi čustvi, je edino sreča povezana z občutji v celotnem telesu – od glave do pet.
Avtorji pravijo, da študija odpira popolnoma nove možnosti zdravljenja duševnih stanj in razumevanja biomarkerjev, povezanih s posameznimi čustvi, kot sta depresija in tesnoba. V vsakdanjem življenju, tako pravi prof. Lauri Nummenmaa, čustva pripravijo telo na hiter odziv na dražljaje iz okolja. Povezanost med čustvi in telesnim občutenjem le-teh je pomemben del čustvenega procesiranja kot načina zaznavanja dogajanja v okolju.
Občutki v telesu vas torej spremljajo ob vsaki čustveni reakciji na dogodke, osebe in situacije. Opazujte, kdaj se pojavijo, kaj se takrat dogaja in kako se nanje odzivate. Bodite nanje pozorni in zagotovo vas bodo veliko naučili o vašem lastnem čustvenem zemljevidu.
