Dejstvo je, da je kritika sestavni del vsakdanje komunikacije mnogih in se temu ne moremo izogniti. Obkroženi smo tudi s takimi ljudmi, ki radi kritizirajo in ne moremo jih »zradirati«, da ne bi obstajali, ker nas kritika prizadene.
Odvisno je, kako in s kakšnim namenom se ta izraža. Ali bomo zaradi nje prizadeti, je odvisno od vsakega posameznika, kolikokrat smo jo doživeli že kot otroci in se takrat počutili razvrednotene, osramočene ali pa smo dobili občutek, da počnemo nekaj narobe. Doživljamo jo tudi na delovnem mestu, med prijatelji, s partnerjem …
Prav tako ni vsaka kritika zlonamerna. Ni nujno obsojanje. Lahko je opozorilo ali celo spodbuda. V takem primeru je kritika celo dragocena. Konstruktivna kritika je vedno dobronamerna, včasih nujna za rast, le naučiti se jo moramo sprejeti. Mnogim se že misel na to upira in tega ne morejo preseči. Zakaj? Pomembno vlogo pri kritiki imata ton, izbor besed in govorica telesa. Če je pri tem mogoče zaznati vsaj malo grobosti ali avtoritete, bomo kritiko doživeli kot napad.
RAZLIČNA DOŽIVLJANJA
Kaj je tisto, kar se nas pri kritiki najbolj dotakne?
Ko ljudje kritizirajo, je kritika po navadi izražena tako, da leti na osebo, ne pa na njena dejanja. Torej, kritizirajo nas osebno, kot da je z nami kaj narobe, ne pa z našim delom, našimi dejanji. Če kritiziramo specifična dejanja, gre v resnici bolj za pritožbo.
Primer:
»Ti si slab učitelj« – očitek osebi, da je slaba v tem, kar počne.
»Lahko bi bolje pripravil testne vaje« – je pripomba o načinu dela, ravnanju. Ker ni mišljena osebno, jo lažje sprejmemo kot prvo.
Kritiko lahko torej doživljamo kot razvrednotenje, da nismo dovolj dobri, sposobni, strah zavračanja … Osebe, ki kritizirajo, so bile pogoste tarče kritiziranja že v zgodnjem otroštvu, kar je bilo zanje zelo boleče. Ni jim bilo predstavljeno, česa niso najbolje naredili, ampak da so slabi, nesposobni, s tem pa se v njih vzbudi občutek, da jih ljubljena oseba ne sprejema. Otroku, ki doživlja nenehne kritike, preostane le, da poskuša nadzorovati bolečino kritiziranja s samokritiko. Posledično začne taka oseba kasneje kritizirati vse okoli sebe. Kritiziranje drugih mu daje lažni občutek, da je on dober, boljši in da z njim ni nič narobe, torej, da so drugi slabši od njega. Take osebe zelo težko, če sploh, pohvalijo druge. Težko prestopijo ta prag potrebe kritiziranja in tonejo v še večje konflikte z drugimi osebami, kar ustvarja še večjo frustracijo, ne pa olajšanje, ki ga želijo doseči.
NUJNO JE ZAVEDANJE
Kako prenehati z nekonstruktivno kritiko?
V osnovi se je nujno zavedati, kaj sta vzvod in potreba, da kritiziramo druge. Posledično se je treba zavedati, da ko druge kritiziramo, v bistvu kritiziramo sebe. Ker je to negativna energija, ki jo v osnovi gojimo v sebi, v kritiki z drugimi vlečemo nase tudi negativno energijo druge osebe. Vedno ko smo v interakciji z drugimi, se dogaja tudi izmenjava energij, ne da bi se tega zavedali. Bolj ko smo negativni, močnejši magnet za tako energijo smo in obratno. Ko se nam zdi, da moramo koga kritizirati, moramo imeti pred očmi, da ne presojamo drugih tako, kakor ne želimo, da bi drugi sodili o nas. Vedno ravnajmo z drugimi, kakor bi želeli, da bi drugi ravnali z nami. Vse, kar govorimo in delamo drugim, se nam vrača v vsakem primeru, prej ali slej. Univerzum nam nič ne »odpiše«. Zato se ne čudite, ko delate slabo drugim, zakaj se vam ne dogajajo dobre stvari. Kar dajete, to dobite. Kar ste, to privlačite. To je kot bumerang. Ko ga vržete od sebe, se vedno vrne nazaj.
ZGODBA O OGLEDALU
Neki mož je mislil, da je dober kritik. Zato je povsod, kamor je prišel, tudi kritiziral. Nekega dne je skupaj z ženo obiskal muzej. Doma je pozabil svoja očala, zato ni mogel dobro videti slik, vendar ga to ni oviralo, da ne bi kritiziral vsega, kar je videl in kolikor je videl.
Ko je prišel, kakor je predvideval, do portreta pomembne osebnosti v naravni velikosti, ga je začel kritizirati: »Okvir ni v sorazmerju s sliko. Obraz je preveč jezen za človeka, ki je zavzel tako držo. Obleko ima zanemarjeno …«
V tistem trenutku je k njemu stopila žena in mu zašepetala: »Ljubi mož, v ogledalo gledaš. Samega sebe gledaš!«
Ob ženinih besedah je začel razmišljati. Postalo ga je sram in sklenil je, da v prihodnosti ne bo več kritiziral.
Kritiziranje je negativna energija, ki jo gojimo v sebi, pri kritiki drugih pa pritegujemo nase tudi negativno energijo druge osebe. Ne čudite se, zakaj se vam ne dogajajo dobre stvari, če delate slabo drugim.
