Naše otroštvo je kot zemljevid skritih zakladov in čeri. Korenine vzroka odvisniškega vedenja sina do matere pa segajo v zgodnje otroštvo.
Mama je njegov prvi stik z ženskostjo in skozi odraščanje izoblikuje podobo o ženski: kakšna je ženska, kako deluje, kako se do nje obnašati, kako z njo komunicirati, kako jo dojemati, potreba odgovornosti do ženske … Kadar moški v neki ženski zazna podobnost s svojo notranjo predstavo o »idealni ženski«, čuti, da je to prava oseba zanj, ne da bi se zavedal, da je ta ideal podoba mame (nezavedno išče mamo in vse podobnosti delovanja, ki jih je živel in doživljal kot otrok z mamo).
Velikokrat pri svojem terapevtskem delu srečujem, naletim na probleme odvisnosti v odnosih, med drugim tudi na odnos sin-mama, kar se kasneje v odraslosti lahko nakazuje kot problem. V osnovi so kasnejši odnosi odsev delovanja primarnega doma ter odnos med mamo in očetom. Ni vedno nujno, da bo to »copy-paste«, ampak vzorec bo zelo vpliven v vseh kasnejših odnosih.
Primer iz moje prakse
K meni je prišla gospa, izpostavila je težavo v razmerju z možem in sicer njegovo nesodelovanje pri opravilih v domu. Da je preprosto naveličana, da večino časa v odnosu pospravlja za možem: kjer mož odloži oblačila - jih tam tudi pusti, nikoli ne odnese krožnika z mize - poje vstane od mize, ne sodeluje v skupnih opravilih in še bi lahko naštevala. Skratka, vse prepušča njej, vso odgovornost funkcioniranja in skrb v domu. Ko pa ga pokliče mama, se brez oklevanja odzove, jo takoj obišče, naredi kar ona hoče, poslušen je, ne ugovarja ji ...
O tem se je skušala z možem večkrat pogovoriti, vendar neuspešno. Predlagala sem ji, da naslednjič pride z možem. Na njeno veselje je bil pripravljen priti. V večini primerov iz prakse, moški namreč niso pripravljeni priti z izgovorom: »Z menoj ni nič narobe, jaz nimam težav s tem, to ni moj problem itd.«
Ko sta prišla, sem med drugim omenila problem, ki ga je izpostavila žena, njegov odgovor pa je bil: »Zakaj bi jaz to delal, to ni moje delo, to je doma delala moja mama, vse je ona pripravila, pospravila, poskrbela, meni ni bilo treba tega delati. Določene stvari, ki jih je zahtevala, sem naredil, (te stvari delam tudi sedaj v odnosu, v domu, ostalo ne).«
Skozi pogovor, kaj se dejansko dogaja in zakaj, kako vsak od njiju to doživlja, kaj je vzrok, kako se zaradi tega posledično počutita, je mož ozavestil svoj vzorec iz otroštva, povezan z mamo. Prav tako je tudi žena ozavestila svoj vzorec iz svoje primarne družine, delovanja njene mame, ki ga je ponavljala tudi sama (da je tudi njena mama za vse poskrbela in naredila v domu sama), ne da se bi tega sploh zavedala. Vsak od njiju je šel skozi procese svojih vzorcev in s tem sta pripomogla, da je njun odnos boljši, z več razumevanja, spoštovanja, medsebojnega sodelovanja.
Kako fant postane mamin sinček?
Pogosto zaradi nefunkcionalnega odnosa med staršema, čustvene odsotnosti očeta-moža, lahko tudi pri ločitvah staršev, se mama počuti osamljena, čustveno podhranjena, išče pozornost, tolažbo, in nadomesti pri svojem sinu. Otrok je postavljen v položaj, da izpolnjuje mamine potrebe, v smislu, da sina spreobrača v najboljšega prijatelja in zaupnika. Z njim deli svoje probleme, težave, ki so del življenja odraslih, od njega pa pričakuje podporo, obenem pa so prezrte otrokove potrebe, biti in živeti otroško življenje, kar dolgoročno vpliva na čustveni razvoj otroka.
Nemalokrat se pojavi tudi občutek krivde, če ji ne prisluhne, je ne upošteva, se ne odzove takoj, ne naredi to, kar ona reče. Tudi ko moški odraste, mu očita, da jo zapostavlja, da je nehvaležen, da ne poskrbi zanjo; noče razumeti, še manj sprejeti, da je njen sin odrasel moški. In on postaja njen odvisnik.
Takšni moški postavljajo potrebe mame pred svoje, kakor tudi pred potrebe, želje svoje partnerke in žene. Mamino nezavedno sporočilo je: »Jaz sem prva in pomembna, jaz narekujem, ti izpolnjuješ, poslušaš in narediš kar rečem ...« V kolikor se on ne odziva na tak način, ona odigra vlogo žrtve, njemu pa vcepi občutek krivde. Ker mama prevzame vlogo odločanja in odgovornosti v sinovem življenju, ga v osnovi osiromaši teh samostojnosti, posledično pa takšen odnos povzroči, da se odraščajoči sin začne izogibati odgovornosti in za vse stvari išče izgovore. V osnovi preprosto pričakuje od drugih, da bodo oni delali za njega in namesto njega.
Alarm za žensko, da je nekdo mamin sinček: pogosto govorjenje o mami, vsak dan se z njo pogovarja, ne sprejema odločitev, ne da bi se z njo posvetoval, primerjanje partnerke z njegovo mamo, hitro se odziva na mamine klice, pokliče jo za vsak problemček itd.
Brez izjeme obstajajo tudi očetove punčke, ki delujejo na podoben način, v obratni vlogi : hči-oče … Take ženske v partnerju-možu iščejo očeta, da jim omogoča, nudi, priskrbi, naredi vse tako, kot je to delal njen oče, da je ona lahko prava »princeska«.
