Njegova bližnja srečanja z zvermi, drzni pobegi iz močvirij in smrtonosne preizkušnje v najbolj odročnih krajih planeta osupnejo še tako zahtevnega gledalca. In kdo je Bear, kaj ga vleče v divjino in kam gre na dopust, ko se pustolovščina konča?

Kako nadzorujete primarne človeške strahove, ko se lotevate svojih neverjetnih podvigov v veliki nevarnosti?
"Moram priznati, da veliko časa preživim v strahu in ta me v življenju nenehno spremlja. Doživljal sem ga, ko sem delal pri specialnih enotah, ko sem bil na plezalnih odpravah ali ko snemam Neverjetna preživetja. V teh letih sem se naučil obravnavati strah kot običajno čustvo, ki me izuri v vsem, kar počnem. Izostri čute in me pripravi do jasnega in natančnega razmišljanja. Seveda pripomore, da sem stoodstotno pri stvari, ko se lotevam takih podvigov. Sem take vrste človek, ki sprejme in spoštuje strah kot del življenja. Z mano je, ko obvladujem nevarno kačo, ko poskušam skočiti na hrbet krokodila, ko plezam po skalah brez zaščite … Včasih mislim, da je strah samo nadzor, da ne naredimo kakšne neumne napake. In ja, komaj čakam dan, ko me ne bo več strah!"

Je preizkušanje sposobnosti tisto, kar vas žene v vsakdanjem življenju? Ugotavljanje, česa ste zmožni …
"Seveda! Če vam povem, da se po svoje z Neverjetnimi preživetji in doživetji ukvarjam od petega leta, boste težko verjeli, ampak je res. In prav tako želim biti "surviver" še dolgo po tem, ko bodo kamere ugasnile. To počnem in imam rad. Ko se na koncu leta ozrem nazaj in pogledam, kaj sem naredil v sezoni, ki je za mano, si rečem: bilo je naporno, mučno, bil sem veliko zdoma, zeblo me je in bilo me je strah, ampak imam srečo. Včasih je sreča že, da sem od kod ušel živ, ampak svoje delo obožujem."

Večina krajev, ki jih izbirate za veliki izziv, kako preživeti, je v divji, neposeljeni naravi, ampak ali so tudi naseljena območja taka, kjer težko preživite?
"Oddaja je namenjena izzivom preživetja v divjini, kjer gre lahko vse narobe. Res pa smo snemali tudi že v okolju, kjer živijo ljudje, v Afriki z Bušmani, v Panami z ljudstvom Emera, tudi v Sibiriji, v Tuvi. Načrtujemo tudi oddajo o preživetju v urbanem okolju, a le kot dodatek, saj je oddaja namenjena divjini!"

Sredi Evrope ... no, v nekoliko bolj odročnem delu Romunije, v Transilvaniji, ste se na odpravi srečali iz oči v oči z medvedom. Kako se spominjate te izkušnje? Ali ste se takrat v transilvanskem pragozdu res hranili z medvedjimi iztrebki?
"V Transilvaniji smo posneli enkratno oddajo, to je bilo pred nekaj mesci. Redko kdo ve, kakšna divjina obstaja v Transilvaniji z zadnjim obsežnim območjem pragozdov v Evropi. Tam živi največja evropska populacija rjavih medvedov. In res, tam smo se nekega večera srečali z ogromnim rjavim medvedom, a le na kratko. Hotel sem pokazati, kako hitro prebavo imajo te ogromne živali, saj so v njihovih iztrebkih celi grižljaji hrane, ki so jo pojedli pred kratkim. In ko nimaš kaj drugega jesti ... tam ven pobereš kose jabolk, recimo. Priznam, da to ni bilo najprijetnejše početje v mojem življenju, a ko gre za preživetje, lahko pride zelo prav. Tisto noč sem si uredil prenočišče na ozki skalni polici ter dostop zavaroval z žico, na katero sem obesil steklenico, polno kamnov. Če bi se kakšno bitje približalo in dotaknilo žice, bi kamni glasno zaropotali. Ja, počutil sem se kar varno s tem varnostnim sistemom."

Celoten intervju z Bearom Grylsom in nagradno igri za pustolovce, ki vam lahko prinese praktične pakete za pustolovce, najdete v  aktualni številki revije Stop (18, izid 6. maj 2009).