Ribič Pepe je otroška serija, ki sta jo zasnovala in jo ustvarjata akademski slikar Igor Ribič in glasbenik Jože Potrebuješ (Čuki). "Oddaja želi otroke ob zabavi tudi čim več naučiti," pojasnjuje Jože. Otroci so oddajo sprejeli za svojo, saj jih lahkotno, nevsiljivo, s prigodami mornarja, ki s papagajem zasleduje lisjaka in išče zaklad, uči o različnih krajih, zgodovini, ljudeh, kulturi …, mimogrede pa še različnih ročnih spretnosti. "Dobra otroška oddaja mora biti iskriva, poučna in dobronamerna. V tujini delajo cele študije o otroških oddajah. Delajo jih največji strokovnjaki, vlagajo ogromno sredstev. Pa še vedno odziv otrok ni zagotovljen. Estetika oddaje, dobra in prepoznavna glasba, način pripovedovanja, barva glasu junakov … vse to in še mnogo več dejavnikov je potrebno za uspeh ene oddaje," razmišlja Jože in pove, da sta ljubiteljici Pepeta tudi njegovi hčerki Eva in Petra.
Trenutno na nacionalki predvajajo drugo sezono Ribiča Pepeta (v prvi je potoval po svetu, sedaj pa raziskuje Slovenijo), Jože pa pravi, da imajo na zalogi še in še novih poučnih in zabavnih tem. "Glede na priljubljenost lika ribiča Pepeta in glede na dobro gledanost oddaje upamo, da bodo otroci z njim odraščali, zoreli in se morda celo postarali, saj so oddaje zasnovane tako, da so brezčasne. Sicer pa se menimo za vsako sezono sproti in zdaj so priprave za lovljenje Foksnerjevega zaklada za naslednjo sezono že v polnem teku. Toda načrti so še večji kot le tedenska oddaja … Morda ribič Pepe postane tudi filmski junak in s Čuki naredimo pravi muzikal za vse generacije," razmišlja Jože.
IGOR RIBIČ – Ribič Pepe
Od kod ideja za Ribiča Pepeta?
Sama ideja je zorela nekaj časa, saj imava z Jožetom majhne otroke. Opazila sva, da so najmlajše generacije, ki so računalniško zelo pismene, ročno zelo nespretne ... Če nekoliko pretiravam, lahko rečem, da vzgajamo digitalno generacijo motorično slabo usposobljenih otrok, ki ne znajo narediti papirnate barčice, sešiti ročne lutke ali napraviti indijanske perjanice iz kostanjevih listov. Do končne ideje pa je prišlo na družinskem izletu, ko je Jože na provansalski tržnici našel figurico mornarčka iz terakote. Pogledal jo je in mi rekel: "No, takle bi bil pa lahko ti, če ti prilepimo brke in posadimo kapitansko kapo na glavo." Tako se je rodil ribič Pepe.
Na kaj je treba biti pri ustvarjanju oddaj za predšolske otroke najbolj pozoren?
Na to, da ne govoriš neumnosti. Vse, kar pove Pepe, je resnično in iskreno. Oddajo delamo skrajno resno in poglobljeno. To pa še ne pomeni, da se med snemanjem ne zabavamo. Pepe vedno znova poudarja, da se skupaj z našim občinstvom zabavamo in obenem veliko koristnega naučimo.
Zakaj ste vključili lutkovna lika papagaja in lisjaka?
Ribič Pepe je piflar, zato smo v oddaji nujno potrebovali lik, ki je otrokom bližje. Kakadudu je simpatičen lump – ribičev alter ego, ki kljub neprestanemu nerganju ostaja pozitiven lik. Tudi lisjak, ki je morski razbojnik, v resnici ni baraba. Posebno vlogo pri razvoju teh dveh junakov ima Lucija Ćirović, ki jima je vdihnila pravo dušo in srce.
Kakšen je odziv otrok na oddajo?
Fantastičen. Pravi občutek dobim šele, ko nastopam v živo. Na pamet znajo vse Pepetove pesmi ter Kakadudujeve in Foksnerjeve slogane. Jože se je pred časom pošalil, da ne bova odnehala, dokler ribič Pepe ne bo popularnejši od Božička. Na večini decembrskih nastopov sem dobil občutek, da nama je to uspelo že po prvi sezoni.
Vas ljudje prepoznajo kot Pepeta?
Brki in kapitanska kapa tako spremenijo moj obraz, da me redko kdo spozna. Če že, me spoznajo po glasu. Otroci so praviloma razočarani nad tipom brez brkov, za katerega njihovi starši trdijo, da igra Pepeta. "Tole pa že ni Pepe," pravijo in se počutijo tako, kot da so pravkar izvedeli, da je Božiček izmišljen lik.
