V prvi sceni vidimo škofa, ki se oblači za mašo, svojega mladega ljubimca pa pošlje skozi stranska vrata ven iz stanovanja. Nekaj minut pozneje duhovnik pred oltarjem izkrvavi zaradi vbodnih ran, ki mu jih je prizadejal atentator. Na drugi strani Firenc mladi da Vinci (Tom Riley) hihitajočega se fanta z letečim zmajem dvigne nad tla Firenc. Leteči "stroj" je le ena od iznajdb, ki mu begajo misli. Svet se mu zdi poln neskončnih možnosti, a družba, v kateri živi, je vprežena v stari način razmišljanja, nad katerim bdi vsemogočna Cerkev. Mladi izumitelj in umetnik pri cerkvenih dostojanstvenik ni najbolj priljubljena oseba, njegovo početje ni po godu niti njegovemu očetu, ki je prepričan, da nezakonski sin s svojimi čudaškimi izumi škodi dobremu družinskemu imenu. Leonardo da Vinci je eden velikih umov človeške zgodovine. Vizionar, ki je prehiteval čas, v katerem je živel, in oseba, ki jo zasluženo postavljamo ob bok Aristotelu, Newtonu, Darwinu, Einsteinu ali Tesli. Bil je pravi človek v nepravih časih. A njegova zapuščina je preživela in preoblikovala svet.
Bolj kot z njegovo revolucijo načina razmišljanja takratne družbe se serija loteva umorov, bitk, seksa, ljubosumja in političnih spletk. Večkrat za ceno zgodovinske natančnosti, a to je manjši greh, saj se epizode gledajo kot napeta srhljivka. Velik uspeh zgodovinskih serij v zadnjih letih (Igra prestolov, Rim, Vikingi itd.) je pokazal, da se nasilje in gola koža odlično prodajata, zato ustvarjalci Da Vincijevih demonov (predvsem David S. Goyer, scenarist zadnjih filmov o Batmanu) formule niso spreminjali. Glavne protagoniste si gledalec hitro zapomni, "dobri fantje" so simpatični, negativni liki ravno obratno, a ravno ta "seksi všečnost", s katero se cilja gledalstvo, bo seriji na srednji rok pustila močan pečat časa, v katerem je nastala. Mladi Leonardo je fit, lep in s pričesko, s katero bi pristal še danes na naslovnicah modnih revij. In to mu odvzema nekaj tiste želene avtentičnosti, da bi mu (za)res verjeli.
