Ko se pripeljeta na intervju, se za njima obračajo glave, čeprav nista v kostumih. Milanu Vodopivcu manjka le Bonifacijev talar, Maja Blagovič pa je v resničnem življenju daleč od Marije, ki jo igra v Eni žlahtni štoriji. »Neverjetno, kakšno popularnost doživljamo igralci iz Štorije,« pravita. Sploh Marija in Boni sta v štirih sezonah postala ikonska lika serije. Prisrčna, navihana, iskrena in sočna sta zagotovo prav zaradi Maje in Milana, ki sta jima vdahnila življenje. In zaradi njunega odnosa. Med igralcema se res kar iskri, čeprav seveda zasebno nista skupaj, ampak imata vsak svojega partnerja. »Med nama je res posebna kemija, ki je ne doživiš pogosto,« priznata.
Rekla bi, da sta se Marija in Bonifacij v teh štirih sezonah najbolj razvila od vseh likov v Eni žlahtni štoriji. Začela sta kot stranska, ne preveč simpatična, morda celo malce negativna lika, zdaj pa sta med najbolj priljubljenimi, doživela sta celo »renesanso« in pristala v vodilni zgodbi. Se motim?
Maja: Štorija je tak fenomen zato, ker se scenariji pišejo sproti. Verjetno tudi ustvarjalci na začetku niso vedeli, kam naj stvar gre. Meni je bila Marija predstavljena kot zoprnjača, ki se v vse vtakne, na začetku je bilo celo rečeno, da je možno, da bi ona vrgla Tonko z lestve. Potem pa vsak igralec liku da svojo noto. Štorija je precej komična, zato sem si lik zamislila življenjski, simpatičen. Iz Maričke sem želela narediti tako 'narodno nošo', da bi bila prepoznavna povsod.
Milan: Kar se tiče razvoja mojega cankarjanskega duhovnika, sem se na začetku malo ustrašil, da režiserji želijo klišejskega župnika; vsaj besedišče osnutka je bilo tako. Ko sem bil izbran, sem se odločil, da bom raje govoril »orto« primorščino. Skozi to se je ponudila možnost oziroma smo narekovali avtorjem, da so naslednje epizode prilagodili najinima likoma, ker sta stvari tako sočno podajala. Gre za čustva, pravo kemijo. Še tik preden se prižgejo kamere, ostaja odprto, kaj bova z Majo naredila. Velikokrat po koncu scene kar pustijo, da še kaj 'sčarava'. Je pa odziv na župnika zelo presenetljiv, saj ga sprejemajo stari, mladi, verni, neverni … Celo s pravimi župniki imam izredno dobre odnose!
Maja: Naj povem, da smo se na začetku snemanja preoblačili v mrliški vežici. V Biljani, kjer se snema večina eksterierjev, so nas igralce, ker je bilo zunaj mrzlo kot hudič, dali tja nekam na pokopališče. Takšne so bile razmere na začetku snemanja. Po dveh sezonah pa nam je župnik ponudil župnišče, zdaj smo v »deluxe« prostorih.
Milan: No, to se je seveda Bonifacij zmenil! (smeh)
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Vklop!
