V igralskih krogih pravijo, da je dober igralec utrujen igralec. Ste utrujeni?

Ne. Jaz sem upokojenec, sem spočit in delam po eno stvar na dan. Fino je biti upokojenec.

Rekli ste, da svojim otrokom ne bi priporočili igralskega poklica. Kaj se je zgodilo, da sta dva od štirih kljub temu šla v igralski poklic?

Ne vem. Prisežem, da ne vem. Bila sta zelo skrivnostna, samosvoja, moram tudi reči, da vse, kar naredita, naredita sama. Ne vem, kdaj sta se Nina in Blaž odločila, da bosta igralca. Za Nino se mi zdi, da sem izvedel šele, ko je bila v tretjem letniku akademije. Prepričan sem bil, da študira nekaj drugega, mislim, da sociologijo. Žena je tista, ki je držala družino skupaj in je potrpežljivo z mano tudi danes.

Z družino ste se precej ukvarjali tudi prek raziskovanja družinskih korenin. Kako daleč ste prišli z družinskim deblom?

Prišel sem do približno leta 1550.

In kdo so vaši predniki?

Zanimiva je ena ženska iz začetka 18. stoletja, po kateri se imenuje tudi moj rod. Ime ji je bilo Katarina in zato smo mi tudi Katrni. Vse, kar smo izvedeli o njej, je to, da je nabirala razna zelišča, se ukvarjala z zdravilstvom in je bila tudi porodničarka. Župnik v Kamnah, pri katerem sem bil enkrat, mi je pokazal, da potem ko je v to vas prišla ona, ni umrl noben dojenček več.

Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Vklop!