Lika Janeza Košnika se zagotovo spomni večina televizijskih gledalcev. Mito, ki je lani praznoval 70. rojstni dan, ga je začel igrati leta 1983. "Oče mi je kot otroku pripovedoval zgodbico o rudarju iz Koprivnice, ki je imel hripav glas, bil je visok in močan. Nekoč ga je nekdo s steklenico udaril po glavi, rudar pa je le odvrnil: "No, no, ne se hecat!" Ta zgodba je name očitno naredila tak vtis, tako živo sem si jo predstavljal, da sem jo poskušal povedati na neki prireditvi. Tako sem preizkusil skeč – sem le prišel iz športa in nisem bil gotov, ali bo deloval ali ne. Čeprav tam še nisem imel maske in scene, je skeč vžgal. Na naslednji oddaji Naše srečanje je potem že nastopil Košnik," o začetkih lika pripoveduje Mito.
ŠPORT ZA ZAČETEK
Svojo medijsko kariero je Mito, sicer diplomirani igralec, pričel na radiu. "Nikoli se nisem imel za dobrega igralca, na odru se nisem dobro počutil – če ne zaživiš v vlogi, to ni umetnost. Raje sem dober šuštar, kot slab igralec," prizna. In zato se je po treh letih dela v ljubljanski Drami poslovil od igranja in postal radijski reporter ter kmalu presedlal na televizijo, kjer je bil med letoma 1966 in 1980 športni komentator, občasno je vodil TV Obzornik (predhodnik Dnevnika), v anale pa se bo vpisal tudi kot idejni oče akcije Brazde vzdržljivosti. "V športni redakciji se nisem najbolje počutil, ker strokovno nisem bil dovolj podkovan in ker sem bil preveč zdoma – sem imel le štiri otroke. Prišlo je vmesno obdobje, ko sem delal športne oddaje z elementi zabavnega, npr. Televizijski trimski test, Televizija brez trebuha. In tako sem ugotovil, da sem dober v razvedrilu."
Več preberite v aktualni številki revije Stop (št. 04, izid 27. januar 2010).