Zdi se, da razen pomladi - to kljub zloveščim napovedim o segrevanju nestrpno čakamo že tedne, medtem ko nam zobje šklepetajo od mraza - te dni vsi nestrpno pričakujemo še kaj.

Prvi so prišli na vrsto oskarjevci v Hollywoodu. Karte so bile precej jasno razdeljene vnaprej, a še vedno je tlela iskrica dvoma tudi med favoriti. No ja, odlični Christoph Waltz bi si šampanjec za oskarja za stransko vlogo v Tarantinovih Barabah lahko mirno odprl že pred časom, zato pa je Kathryn Bigelow kljub širokemu nasmehu najbrž do zadnjega trepetala, ali ne bo nekdanji mož James Cameron njeni Bombni misiji s svojim komercialno stokrat uspešnejšim Avatarjem le speljal najprestižnejših kipcev.

Medtem ko je hollywoodska elita slavila, smo pri nas ravno pospravili (na varno, brez skrbi) glasovnice in zapisnike o telefonskem glasovanju za letošnjo podelitev viktorjev. Seveda se na veliki večer 20. marca pospešeno pripravljamo, a vsaj s preštevanjem se nam ni več treba ukvarjati. Tudi ugibanje, kateri domači medijski obrazi bodo letos med zmagovalci, prepuščamo dežurnim vsevedom, iskalcem teorij zarot in tistim, ki so tudi letos poskušali - neuspešno - priti do svojega kipca po bližnjici.

Na ognjeni krst čakajo tudi talenti - in Talenti. Prva oddaja prve sezone oddaje Slovenija ima talent je posneta in jo pilijo za predvajanje. Tisti gledalci, ki jih že resničnostni šovi tipa Kmetija spravljajo na rob živčnega zloma, bodo najverjetneje onemeli ob pričakovanem navalu občinstva na produkt, zaradi katerega je svet dobesedno ponorel, za nagrado (ali kazen) pa dobil Susan Boyle. Čakamo na domače grde račke, ki jim bo morda uspelo, in čakamo, kdo bo huje fušal, kar ugotavlja tudi tokratni intervjuvanec Jonas Žnidaršič.

Tudi on je pričakal pomlad - in z njo drugo sezono Trenutka resnice. Tudi o tej oddaji se bomo Slovenci prepirali, kot se o vsem drugem, o politiki, nogometu in radijskih postajah.

Hvala bogu, da je tako. Vsaj dolgčas nam ni in polemike so znak, da še nismo povsem apatični ob težkih časih, ki jih marsikdo še komaj doživlja. Če nam bi vzeli še voljo do življenja, energijo za razpravljanje in zadnje ideje za zbujanje smeha, ne bi čakali ničesar več - ampak zmenimo se, da si tega ne bomo pustili vzeti, velja?