One/oni

Lena Katina - pegasta polovica dueta TATU

Stop
19. 7. 2010, 12.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Lena Katina, polovica legendarnega ruskega dueta t.A.T.u., doma še vedno ena največjih zvezdnic, ki ji je uspel veliki met na svetovno glasbeno sceno, je zdaj pred izidom solo prvenca.

Majhno, rdečelaso pegasto dekle hodi po Hollywoodu povsem nevpadljivo. Ko bi je ne pogledal res pozorno, je v trenirki kot preprosto dekle iz sosednje ulice. A to je Lena Katina, polovica legendarnega ruskega dueta t.A.T.u., doma še vedno ena največjih zvezdnic, ki ji je uspel veliki met na svetovno glasbeno sceno.

 

 

Mi smo jo ujeli med ogledom nogometne tekme med Slovenijo in ZDA, kjer je v družbi Slovencev navijala za naše! Kmalu zatem si je vzela čas za daljši klepet in nas povabila kar v svojo hišo!
Če ste mislili, da je bil duet t.A.T.u. muha enodnevnica, ste se zmotili. Res je, da je čas največjih uspešnic All about us, Not gonna get us, All the things she said mimo, vendar zasedba po tem obdobju ni potonila. Od leta 2000 do lani so bili turneje in albumi stalnica – vsi 3 ruski albumi, 3 angleški albumi in 3 kompilacije so bili prodani v diamantnih, zlatih ali platinastih nakladah –, zadnje leto pa se Julia Volkova in Lena Katina posvečata vsaka svoji solo karieri. Lena se je preselila v Los Angeles in še pred koncem leta bo na tržišču prva samostojna plošča.


Začeli ste rosno mladi, a na prvi pogled se zdi, da vam je uspelo čez noč.
Zelo rada sem nastopala in babica mi je pripovedovala, da sem že pri treh letih, ko sva šli molst krave ali na tržnico, vso pot prepevala Kalinko in potem zahtevala tudi bučen aplavz. Na oder sem prvič stopila pri šestih letih s klavirjem. Potem so me sprejeli v otroško skupino, kjer sem imela predvsem plesne ambicije. Mama me je spodbujala in prišla sem v skupino Neposedi, priznano rusko otroško zasedbo. Potem pa se je kmalu začela zgodba s t.A.T.u.

 

Na slovenskem šovu talentov je nedavno zmagala 7-letna deklica – iz prve roke nam lahko poveste, kaj tovrstno medijsko izpostavljanje pomeni za otroka? Kje je meja med zdravo spodbudo in uresničevanjem starševskih ambicij?
Menim, da starši morajo spodbujati otroka, če ta pokaže zanimanje. Včasih celo malo priganjati. Zelo pa je narobe, če želi otrok igrati klavir, starši pa ga usmerjajo v matematiko. Mama me je vedno spraševala: Lena, ali bi igrala klavir? Ali bi trenirala plavanje? Ali bi plesala balet? In potem sem se odločala sama. Verjetno mi je veliko otrok takrat zelo zavidalo, ampak jaz se nisem veliko družila z drugimi. Imam tri prijateljice, ki so z mano že od prej, preden sem imela kariero. Podporo sem imela tudi v očetu, ki je uspešen pop avtor v Rusiji; zanj sem snemala neki demo posnetek, ko so me slišali drugi. To je bila verižna reakcija in lahko rečem, če ne bi bilo očeta …

 

Kako potekajo razne avdicije za otroke?
Spomnim se, da si moral peti sredi prazne sobe pred kamero. Izbrala sem It must have been love dua Roxette. Zelo sram me je bilo pokazati roke, ker sem grizla nohte in me je bilo neznansko strah, da bi žirija to videla. In ne, ni šlo tako zelo hitro, predvsem pa si nikoli nisem predstavljala, da bo vse skupaj takih razsežnosti. Pač hodila sem na različne avdicije, in prvi klic, da naj pridem nazaj v studio, je bil lepo presenečenje. Mama je šla z mano, ker naju je bilo zelo strah – dva odrasla moška in 10 letna-deklica, sami v studiu … Izkazalo se je, da sta to Ivan Šapovalov in Aleksander Vojtinsky (menedžer in avtor – tandem, ki je ustvaril duet t.A.T.u. in bil pozneje njegova zakulisna gonilna sila, op. p.).

 

Kako ste usklajevali šolske obveznosti, slavo in nenehne nastope?
Zelo težko. Nisem bila dobra učenka, nisem se posvečala šoli. Učitelji so vedno vzdihovali: "Ah, ta bo umetnica." Pogledali so mi skozi prste in mi dali oceno 2 ali 3. Vedeli so, da z lahkoto dobim 5, kadar se učim, ampak jaz sem poleg vsega petja in plesa še jezdila in igrala klavir.

 

Se spomnite dneva, ko ste bili za izvajanje glasbe prvič plačani?
Spomnim se tega dneva, kot bi bilo včeraj. Z Neposedi smo šli v Italijo na festival, nič dosegli, ampak na koncu nam je dal direktor vsakemu po 100 dolarjev. To je bilo takrat fantastično. Koliko lizik bi si lahko kupila! Ampak namesto da bi zapravila denar, sem varčevala in potem kupila darila za svojce. Drugič pa je bilo po neki avdiciji, kjer sem posnela tri različne kratke melodije, namenjene za TV-reklamo. Dobila sem 200 dolarjev. Bila sem presrečna, saj je bilo to za rusko 14-letnico nepojmljivo.

 

Prav Ivan je bil strateg, ki je t.A.T.u. svetu predstavil kot lezbični duet. Bil je šok, uspeh pa neponovljiv.
Treba je vedeti, da sva se s takšno predstavitvijo obe z Julio strinjali. Njegova ideja o lezbijkah je imela velik učinek ne le na ruskem, ampak tudi na svetovnem tržišču. Vedeli smo, zakaj takšna kampanja. Ivan je zelo nadarjen menedžer, ne nazadnje nobenemu ruskemu bendu ni uspelo to, kar je uspelo t.A.T.u. Da smo se pred nekaj leti razšli, se je zgodilo preprosto zato, ker je postal projekt prevelik in Ivan ni več vedel, kam naprej. Z Julio sva začeli delati z Borisom, zdajšnjim menedžerjem, ki je bil pri stvari tako ali tako že od samega nastanka dueta.

Intervju si v celoti lahko preberete v Stopu številka 28.