Za slednje se mora zahvaliti genom, za prvo novi kozmetični kuri, t. i. "teen liftingu", pri katerem z elektrodami ponovno napnejo obrazne mišice. "Na kraj pameti mi ne pade, da bi šel k lepotnemu kirurgu," odmahne z roko in doda, da je zdaj, ko njegova zvezda sije močneje in zanesljiveje kot v osemdesetih, srečnejši kot kdaj prej. Hrvaški pevec je prestal dobro mero temačnih zgodb in o njih razglablja brez dlake na jeziku.
Mediji zadnje čase radi pišejo, da je zadnjih pet let vrhunec vaše kariere. Se tudi vam zdi, da je tako?
Ne. Obstaja rek: "Life is just a few ups and downs." (Življenje je le nekaj vzponov in padcev, op. a.) Moje življenje je točno takšno. Prvi vrhunec sem doživel z zasedbo Dorian Gray po izidu prvenca Sijaj u tami in tista popularnost je bila nenormalna. Prišel je padec in nato znova norišnica s ploščo Stranac u noči. In zdaj se to vnovič dogaja. Postal sem imun na tako bliskovite uspehe, ker zdaj vem, kako življenje funkcionira. Je pa res, da mi je zadnja leta uspelo ohraniti visoko raven uspeha in profesionalnosti. Zakaj mi to ni uspevalo prej? Nisem imel izkušenj in zrelosti, da bi si priznal, kaj je najpomembnejše v življenju. In to je imeti bend, dober bend. Zdaj me organizator povabi na koncert, denimo v Celje, in jaz pridem, ker imam bend, prej ga nisem imel, zato sem iskal izgovore. Trenutno igramo tudi akustične nastope in za Križanke smo dolgo premišljevali, ali imeti "unplugged" ali ostrejši, električni nastop. Odločili smo se za slednjega. A to bo dovršen nastop, saj prihaja moj tonski mojster in mojster za luči, ki je v projekt vložil precej časa, da bi predstava tudi vizualno delovala, kot mora. Prej sem vse poskušal narediti sam, zdaj imam za sabo ekipo, zato vse deluje tako, kot mora. Ne mislim samo na glasbo na odru, temveč na celotno kariero. Rad investiram v svoj posel, ni mi v interesu, da samo pobašem denar in grem.
Ob koncu osemdesetih ste padli v globoko depresijo. Kaj vas je pahnilo v brezno?
To, da sem mislim, da sem najpametnejši. Ljudje so mi ponujali nasvete in pomoč, sam pa sem se vtikal v vse, ker sem pač vse vedel. Zadnjih pet, šest let sem ugotovil, da najbolje funkcionira, če imam ekipo ljudi, ki vsi delajo pri projektu. Delam z ljudmi, ki znajo opravljati svoje delo, lahko jim svetujem, ne solim pa jim pameti, kako morajo delati. Pomembno je zaupanje.
Spomnim se intervjuja, ko ste mi pred šestimi leti povedali, da vas mediji znova odkrivajo, vendar ste sami mnenja, da tople vode ni mogoče spet odkriti.
Dejstvo je, da sem sedaj kapitaliziral to, kar pravzaprav sem. Ne v finančnem smislu, ljudje in glasbeniki so poznali moj način petja in glasbo. Nikoli pa mi ni uspelo poslovno izpeljati kariere. Zdaj imamo že tri, štiri močne skladbe z nove plošče. V bendu smo prijatelji, nismo le poslovni partnerji. Na koncerte se peljemo skupaj v kombiju, ne vozi me nekdo v avtu. Ko občinstvo pride na takšen koncert, vidi, da je kemija iskrena. Da nasmeški niso posiljeni. Ljudje spregledajo neiskrenost. Fantom vedno pravim, naj "zagrabijo" oder, naj so zvezdniki ... Veliko solističnih glasbenikov spremljevalne glasbenike namerno potiska v ozadje.
Ste strog šef benda?
Ja, zelo, ker sem perfekcionist. Fantje to vedo, na odru imamo neverbalno komunikacijo. Tole je znak za napako (za hrbtom pokaže roko z iztegnjenim mezincem in kazalcem) in tole za odlično odigrano (iztegnjen palec, spet za hrbtom). Z leti sem vse mehkejši, a vse bolj zaj**an, kar se tiče mojih zahtev.
Pred nekaj tedni sem se pogovarjal s Sanjo Doležal in razlagala je, kako so bili Novi Fosili zelo divja zasedba, ljudje so jih dojemalo kot olikano "družinsko" skupino, a da so v resnici pogosto metali televizorje skozi okno, jedli rože v zaodrju, razbijali hotelske sobe ...
(Prekine.) Fosili so bili norci, poznam njihove zgodbe! (Smeh.)
Intervju si lahko v celoti preberete v Stopu številka 38.
