Mel Gibson je od svojega prvenca Mož brez obraza (The Man Without a Face) leta 1993 režiral le pet celovečernih filmov. Med filmi si pogosto vzame dolge premore, sedaj pa je že 11 let v produkciji filma Kristusov pasijon: Vstajenje, nadaljevanja njegove uspešnice iz leta 2004, ki bo predvidoma v kinih leta 2025. Tudi tokratni film z naslovom Tvegani let (orig. Flight Risk) je bil kar precej časa v produkciji in postprodukciji, vendar je sedaj pred nami.
Zgodba pravi tako: pilot Daryl Booth (Mark Wahlberg) prevaža šerifinjo FBI Madelyn Harris (Michelle Dockery) in potnika po imenu Winston (Topher Grace), ki ga vodijo na zaslišanje kot pomembno pričo. Med prečkanjem neizprosne aljaške divjine med njimi naraščajo napetosti, saj se razkrijejo njihove skrite identitete in motivi. Zaupanje je na veliki preizkušnji, ko se razmere na krovu zaostrijo in postajajo vse bolj nevarne. Nevarne dejansko do konca, saj ko pilota-morilca ukrotijo, so prisiljeni leteti skupaj – še posebej, ko odkrijejo, da jih poskušajo tudi drugi odstraniti. Kdo vse ne želi, da Winston priča? Očitno marsikdo.
Režiser Mel Gibson je vsekakor mojster filmske pripovedi, odlične kamere in montaže. Tudi ta film nosi v sebi vse te elemente, saj nas skoraj uro in pol ne izpusti iz napetosti in pričakovanja, nenadnih obratov ter možnosti znotraj nemožnosti. Odlični posnetki so dejansko narejeni s kaskaderji in v realnem okolju, računalniškega dela je izredno malo, pravi Gibson.
Edwin Ospina je prispeval dodatno glasbo, ki je večinoma v vlogi zvočnega oblikovanja, saj v filmu pravzaprav ni prostora za razvijanje kakršnega koli glasbenega dela. V filmski glasbi je sodeloval tudi Alan Tyler, ki je prispeval predvsem naslovno glasbeno temo, ki pa je nekoliko manj prepoznavna predvsem zaradi mnogih drugih zvočnih elementov, ki se preko celotne filmske zgodbe pojavljajo. Kakorkoli – film ima v sebi precej avanturističnega potenciala, ob tem, da je Wahlberg seveda več kot odličen. Ampak to že vemo.
