Roboti, sploh tisti bolj ali manj humanoidni, prihajajo seveda med nas, a morajo upoštevati tri temeljne zakone robotike: (1) robot ne sme poškodovati človeka oziroma s svojim nedelovanjem dopustiti, da bi se človek poškodoval, (2) robot mora ubogati ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom, (3) robot mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvim in drugim zakonom. Te zakone je zapisal verjetno najbolj znan pisatelj znanstvene fantastike že leta 1942, potem pa dodal še ničti zakon, ki je močnejši od vseh prej navedenih, saj pravi, da mora robot delovati vedno v interesu človeštva, saj je celotno človeštvo pomembnejše od posameznika. Kasneje sta bila dodana še dva zakona o tem, da se mora robot vedno predstaviti kot robot in da se mora zavedati, da je robot. Pa je vedno tako?
Ta nadvse prikupna filmska animacija z naslovom Divja robotka (orig. The Wild Robot) prihaja iz studia DreamWorks (režija Chris Sanders), pripoveduje pa zgodbo o robotu, ki vse svoje sposobnosti usmeri v to, da upošteva zakone robotike, vendar se obnaša kot mama – ščiti svojega otroka, pa naj se zgodi karkoli. V ozadju je ilustrirana knjiga za otroke, ki jo je naredil Peter Brown in je bila prvič objavljena leta 2016 ter postala takoj fenomen in se povzpela na prvo mesto na seznamu uspešnic New York Timesa.
Epska pustolovščina sledi potovanju robota ROZZUM 7134 (Roz), ki doživi brodolom na nenaseljenem otoku in se mora naučiti prilagajanja okolju, postopoma pa gradi odnose z živalmi in postane posvojitelj osirotele goske. Gre za zgodbo o odkrivanju samega sebe, vznemirljivo raziskovanje mostu med tehnologijo in naravo ter ganljivo raziskovanje tega, kaj pomeni biti živ in povezan z vsemi bitji.
Simpatično glasbo je naredil Kris Bowers, ne tako neznano ime filmske in glasbene industrije, saj je prejel že nagrade od Emmy do Grammy. Gre torej za animirani film, vreden družinskega ogleda in premisleka o bivanju v sožitju ter postavljanju prioritet odločitev v življenju.