Voditeljica Bernarda Žarn skupaj z Jožetom Robežnikom ob nedeljah popoldne na TV SLO 1 skrbi za razgibane in zabavne vsebine, ob katerih gledalci vsaj malo pozabijo na to, da jih že čez nekaj ur znova čaka naporen delovni teden.
Z Jožetom v oddaji Nedeljsko popoldne goste postavljata pred posebne izzive in se trudita izbrskati zanimivosti, ki jih do zdaj o njih še nismo poznali. Pred kateri izziv pa bi postavili Jožeta in česa o njem gledalci še ne vemo?
Jože ima številne talente, zelo je razgledan, sposoben in iznajdljiv, tako da se mi zdi, da bi se znašel pred vsakim izzivom. Najbolje se mi zdi, da še naprej skupaj vodiva Nedeljsko popoldne. To je izziv vsak teden znova za naju oba, med oddajami v spontanih dialogih tudi marsikaj razkrijeva o sebi in drug o drugem.
Letos sta v oddaji postregla z dvema novostma: rubriko družabna scena in novo kuharsko oddajo Okusi 2 generacij. Kje se vi bolj počutite doma: na družabnem parketu ali v kuhinji?
Odvisno od razpoloženja in počutja, verjamem, da je v življenju potrebno ravnotežje med družabnostjo in mirom. Rada sem med ljudmi, verjamem, da »sreča« izvira iz »srečanja«. Seveda pa potrebujem tudi mir in intimo doma in kuhanje je lahko prav meditativno početje.
Ali kdaj kakšen recept, ki ga vidite po televiziji, na medmrežju ali kje drugje, poustvarite tudi doma?
Rada se učim in preizkušam novosti. Z veseljem bom sledila Gabru in Primožu Dolničarju ter njunim predlogom v oddaji Okusi 2 generacij.
Kako si še krajšate turobne jesenske dni?
Jesen imam zelo rada, ne zdi se mi turobna, ko barva listje dreves, se mi zdi v svoji lepoti neprekosljiva. Hvaležna sem za vsak sončen dan, in če je le mogoče, se odpravim na izlet v kakšen hrib ali bližnji gozd. Pa tudi deževni dnevi so lahko očarljivi, saj s seboj prinašajo mir, priložnost za poglobitev vase in kdaj tudi izgovor za lenobno poležavanje oziroma počitek, ki ga vsi nujno potrebujemo.
Nabirate jesenske plodove, gobe, kostanj ...?
Da, prav strastna gobarka sem. Največkrat se v gozd odpravim s prijateljico Matejo ali stricem Fonzijem.
Jih potem tudi pripravite zase ali za svojo družbo? Jih komu tudi poklonite?
Veselje je vredno deliti, zato jih rada podarjam. In seveda tudi kuham, pražim ter pečem zase in za bližnje.
Česa se najbolj razveselite, če vam kdo pokloni?
Najbolj me gane, ko kdo med mimobežnimi pogovori ujame in si zapomni kakšno misel, željo. Ne želim zveneti patetično, a mi več od dragih daril pomenijo srčne pozornosti.
Kako pomembno se vam zdi pokloniti pozornost ne samo najbližjim, ampak tudi sosedom, prodajalkam v trgovini, poštarju …?
Zdi se mi lepo, če lahko drug drugemu polepšamo dan – z nasmehom, iskrivostjo, prijazno besedo. Takšne drobne, naključne prijaznosti lahko spremenijo dan.
Za kaj so bili pri vas doma, ko ste bili še majhni, običajno rezervirani nedeljski popoldnevi?
Veliko sem bila zunaj, v naravi in še danes mi to dobro dene, in če le lahko, pobegnem »na luft«.
Ste se takrat veselili tudi naslednjega in prihodnjih dni do naslednjega vikenda?
Seveda, vsak dan je darilo in tudi v najtežjih dneh se najdejo razlogi za hvaležnost.
Kateri dan je zdaj vaš najljubši?
Na vsak dan poskušam gledati kot na najljubšega.
