Omar, ki je dvakrat zastopal Slovenijo na Evroviziji, sedaj stopa v tretje desetletje svoje glasbene kariere z modrostjo in mirnostjo, ki pritičeta veteranu scene. To srečanje je bilo polno smeha in odkritih besed o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti njegove glasbene poti. Njegove besede odražajo izkušnje glasbenika, ki je oblikovan z izzivi in uspehi.
V tem ekskluzivnem intervjuju Omar razkriva ključne trenutke svoje kariere, svoj pogled na slovensko glasbeno sceno in kako vidi svojo prihodnost na njej. Z Omarjem se ne potapljamo le v nostalgijo, ampak tudi v inspiracijo, ki jo prinaša prihodnost, z očmi umetnika, ki se je izklesal skozi preizkušnje časa in industrije.
Kdo je danes Omar?
Danes je Omar nekdo precej bolj umirjen kot na začetku svoje glasbene poti, kar je precej normalno, saj od začetka moje glasbene kariere mineva skoraj dvajset let. Ogromno sem se naučil o življenju, o ljudeh in o realnosti, pred katero sem si dolgo časa zakrival oči. Danes sem nekdo, ki na koncertu vidi zelo mlade ljudi, ki pod odrom v prvih vrstah pojejo moje pesmi, ki so starejše od njih samih, in to mi o meni pove zelo veliko.
Koliko si se spremenil v teh 18 letih svoje kariere?
V nekaterih segmentih sem se zelo spremenil, v drugih pa ostajam isti pobalin, kot sem bil v svoji rani mladosti. V zadnjih letih sem se zaprl bolj vase, rad imam mir, tišino in čas zase. Po drugi strani ostajam sanjač, nepopravljiv optimist in romantik, ki si zjutraj včasih še vedno navije punk rock glasbo, zraven poje in telovadi, pospravlja in kuha ter se veseli večerne vaje z bendom, snemanja ali koncerta. Svojo energijo sem se naučil razporejati, česar včasih nisem znal in me je to velikokrat teplo. Včasih sem se sam sebi zdel neminljiv in neuničljiv, danes pa se stresnim situacijam rajši izognem, če le lahko, če čutim, da mi to ne bo prineslo nič dobrega.
Katera tvoja skladba je zate najpomembnejša in zakaj? In katera tuja skladba?
To je precej kompleksno vprašanje. Kar je najpomembnejše zame, ni nujno najpomembnejše za mojo kariero ali za ljudi. Skladba Vse, kar si želiš mi je odprla vrata do širše slovenske javnosti, ki me je takrat takoj vzela za svojega. Skladba Stop me je postavila na evrovizijski oder in me uveljavila kot resnega izvajalca, zato bi rekel, da je Stop verjetno najpomembnejša pesem v moji karieri. Zame osebno pa je najpomembnejša tista skladba, ki sem jo za pravi trenutek hranil dolga leta. Je najbolj osebnoizpovedna od vseh in mi je potrdila status, ki ga imam danes. Napisal sem jo pri kakih 24 letih in jo večkrat pokazal drugim slovenskim izvajalcem, ko sem bil še v fazi, da sem pisal tudi za druge. Vsi so jo takoj želeli zase. A vedno sem se v zadnjem trenutku odločil, da jo vseeno obdržim in počakam na pravi trenutek, ker se mi je zdela zares posebna. To je skladba On My Way, s katero sem potem zmagal na Emi 2017 in šel na Evrovizijo še drugič. Napisal sem jo v trenutku grenkobe in razočaranja nad ljudmi, ko sem se enkrat resno spoprijel s svetom glasbene industrije in ugotovil, da je prepojena s priložnostnimi dobičkarji, ki ne delajo nič in samo čakajo na dobičkonosne priložnosti. Pesem On My Way je na svojo priložnost čakala dolgih 12 let.
Od tujih skladb je verjetno zame najpomembnejša Basket Case skupine Green Day, zaradi katere sem se v trenutku, ko sem jo prvič slišal, odločil, da bom v življenju glasbenik in nič drugega. Bil sem star kakšnih 15 let.
Že nekajkrat sem imel slabe izkušnje in sem zaradi tega postal zelo previden.
Na Evroviziji si sodeloval že dvakrat. Bi sodeloval še enkrat in tako postal edini Slovenec, ki bi nastopil na Evroviziji kar trikrat?
Odgovoril bom klišejsko, torej nikoli ne reci nikoli. Mislim sicer, da je Evrovizija bolj stvar mladih ljudi, a še vedno se na evrovizijskem odru znajdejo tudi starejši izvajalci, ki prepričajo in očarajo predvsem z izrazom na svojem obrazu, ki ga prinesejo leta in izkušnje. Da bi si to zares močno želel, ne, a priložnosti verjetno ne bi zavrnil.
Kako vidiš slovensko glasbeno sceno danes in kakšne spremembe bi si želel videti v prihodnosti?
Slovenska glasbena scena je zelo zanimiva. Neverjetno se je spremenila od časov, ko sem začenjal jaz. Danes je vse obrnjeno na glavo. Takrat se je morala skladba vrteti na radiu, da so jo ljudje spoznali in dobili možnost pesem vzljubiti. Danes pa mora najprej zaokrožiti po spletu, da jo potem vzamejo za svojo še radijske postaje. Zato se je danes glasbenikom, ki začenjajo, težje uveljaviti. Konkurenca je neskončna, ker je danes že vsakdo lahko glasbenik, če ima doma računalnik, mikrofon in zamisel. Še vedno pa mislim, da so najpomembnejši vsebina, unikatnost in koncept, kar dokazujejo naši mladi fantje Joker Out, ki bodo kmalu postali svetovno znana skupina. Že zdaj igrajo po vseh evropskih glasbenih festivalih in z močno vsebino in unikatnostjo so dokazali, da je to, kar govorim, res.
Kako pomembno je zate povezovanje s svojimi oboževalci in kako to dosegaš?
Pri teh stvareh je dobro biti malce previden. Po spletu in na koncertih se vedno zahvalim za vse komplimente, pohvale, potrditve, podporo, to je vedno dobro imeti in vedno lepo slišati. Zelo lepo je imeti ljudi, ki te podpirajo, ti sledijo in te imajo radi. Med njimi pa se skrivajo dobičkarji, povzpetniki, škodoželjneži, neuravnovešeni ljudje in tisti, ki radi spodkopavajo uspeh drugih iz čiste zlobe in zavisti. Že nekajkrat sem imel slabe izkušnje in sem zaradi tega postal zelo previden. Pa se še vedno kdaj opečem. Načeloma pa sem zelo hvaležen človek in to izkazujem na vsakem koraku, če le lahko.
Če bi me danes vprašali, kaj bi si želel, bi s svojim bendom odšel na turnejo z mojo najljubšo skupino Green Day.
Če bi lahko delil oder z enim izvajalcem, živim ali mrtvim, kdo bi to bil in zakaj?
Če bi me danes vprašali, kaj bi si želel, bi s svojim bendom odšel na turnejo z mojo najljubšo skupino Green Day. Če pa me sprašujete za duet, bi ga najrajši naredil s preminulim Tošetom Proeskim. Spoznal sem ga tudi v živo. Takoj ko me je videl, me je prepoznal in povedal, da ve, kdo sem, in da mu je moja glasba zelo všeč. Po njegovem takratnem koncertu v ljubljanskih Križankah sva spila nekaj pijač in se pogovorila o marsičem. Bil je nadvse prijeten fant. Še danes včasih žalujem za njim.
Imaš kakšno posebno tradicijo ali navado, ki jo vedno upoštevaš pred nastopom?
Seveda. Mislim, da ni izvajalca, ki ne bi imel vsaj kakšne male rutine pred nastopi. Jaz se držim tega, da sem pred koncerti vedno tiho, kolikor se da. Z leti sem spoznal, da je razmerje med količino tišine pred nastopi in kvaliteto končne izvedbe na koncertu sorazmerno. Torej, bolj ko sem pred koncertom tiho, boljše pojem na koncertu in seveda obratno.
Ali lahko deliš kakšno zanimivo anekdoto iz svojega glasbenega življenja, ki ti je še posebej ostala v spominu? (Lahko se je zgodila kar tako ali pa na odru.)
Kot marsikdo ve, sem nekaj časa živel v Londonu. Na lep, sončen dan sem se sprehajal po Hyde Parku. Na lepem me ustavi temnopolt mladenič s številno družbo, mi pove, da so iz New Yorka, da je s fanti prišel na dopust v London in da me je prepoznal. Njegova punca, Slovenka, je bila namreč moja oboževalka in je neprestano poslušala moje pesmi. Fantom je povedal, kdo sem, in vsi so se slikali z mano. Mimoidoči ljudje so to opazili, se začeli ustavljati in spraševati, kdo za vraga sem. Ta isti mladenič je na glas povedal, da sem rock zvezda z Evrovizije, in potem so se z menoj želeli slikati še mimoidoči :) Takrat sem naredil vsaj 50 selfijev z neznanci, ki me sploh niso poznali. Še danes mi je žal, da takrat s seboj nisem imel kitare, da bi jim priredil mini koncert v tistem parku :)
Imaš kakšen skriti talent, ki ga tvoji oboževalci ne poznajo?
Seveda, zelo rad recimo rišem. To sem zadnja leta sicer malo opustil, a se vedno rad vračam k risanju in se izražam tudi na ta način. Med drugim tudi zelo rad kuham, še posebej če lahko skuham za več ljudi. Vedno se maksimalno potrudim, da vzpostavim najboljše možno razmerje med okusnostjo in kvaliteto. Še vedno kvaliteto in zdravje postavljam na prvo mesto, kar se tiče hrane, a tudi nad okusom se doslej ni pritožil še nihče :)
Če bi se lahko vrnil v preteklost in dal sebi en nasvet na začetku svoje kariere, kaj bi to bilo?
Uf, nasvetov mlademu sebi o glasbeni karieri bi lahko dal malo morje. Nikoli ne bi začel kaditi, ker še danes čutim malo posledic na svojem glasu, čeprav ne kadim že skoraj deset let. Izogibal bi se ljudem, od katerih nisem imel nič, čeprav sem se za njih zelo trudil, ker sem verjel v ljudi in njihovo dobro. Še danes verjamem, a bi danes svojo energijo usmeril drugam, če bi videl, da izgubljam svoj čas.
Tvoj nasvet mladim glasbenikom, ki ravno začenjajo svojo glasbeno pot.
Ne bi rekel tega, kar bi rekla velika večina, in to je »Poslušaj svoje srce«. Rekel bi raje »Poslušaj svoje možgane«. Delaj točno tako glasbo, v kakršni najbolj uživaš. Nikomur ne pusti, da ti lastno vsebino prireja po njegovo, to je TVOJA vsebina in je nedotakljiva. Seveda poslušaj nasvete in modrosti drugih, izkušenejših, a na koncu se vedno odloči SAM. To je tvoja glasba, tvoje pesmi, tvoja sporočila, tvoj glas. TI boš moral, morala stati za njimi celo življenje. Ni prav, da se na koncu o pomembnih stvareh odloča kdo drug kot ti sam. SEBE postavi na prvo mesto. To je moj nasvet.
