Ameriški trojček je začel kot garažni punk bend, po prvem globalnem uspehu skoraj zlezel v pozabo, potem pa je izvolitev Georgea Busha navdihnila ploščo, ki jih je pred dobrim desetletjem katapultirala v stratosfero popularnosti, kjer z manjšimi nihanji delujejo še danes. Green Day so bend za velika prizorišča, na katerih »poveljujejo« mlademu občinstvu s takšno zagnanostjo, da bi jih s simpatijami gledal še Freddie Mercury.
V mesece vnaprej razprodani bolonjski dvorani Unipol se je po ogrevalnem nastopu The Interrupters začelo s posnetki treh vsem znanih skladb, ki so jasno zrcalile prave junake Billieja Joeja Armstronga: Bohemian Rhapsody (Queen), Blitzkrieg Bop (The Ramones) in Morriconejeva nosilna tema iz Dober, hudoben in grd (Metallica od nekdaj nastope začenja s podobnim motivom iz istega filma). In ko je nepozabna žvižgajoča melodija še odmevala iz zvočnikov, je bend zmagoslavno prikorakal na oder in otvoril nastop z Know Your Enemy – glasno, udarno, s pirotehničnimi eksplozijami in oslepljujočimi lučmi. V prvi polovici parterja so dominirali najstniški obrazi in poskakovanje množice je Armstronga podžgalo, da je že v startu začel z vzklikanjem, ki se je iz avditorija vrnilo vsakič glasneje.
Broadwayski punk
Ob napovedi junijskega nastopa Green Day v Ljubljani smo preverili, kako zvenijo pred italijanskim občinstvom.