Mi smo se z vodjo Robertom Piklom pogovarjali o tem, kaj se je spremenilo v zadnjem letu dni.
Glasbeniki tarnajo nad krizo, manjšimi proračuni, slabšimi razmerami. Glede na število nastopov se najbrž ne morete pritoževati?
Saj ne tarnajo samo glasbeniki, tarnajo vsi, največkrat pa tisti, ki nimajo razloga. V krizi je treba ljudi razveseljevati, kar je naše poslanstvo, ki ga uspešno izvajamo. Proračunov za snemanje albumov in videov resda ni več, še dobro, da se kdaj pojavi kakšen mecen, ki podpira razvoj slovenske glasbene scene, kot to počne že drugo leto zapored pivovarna Laško. O slabših razmerah, kar se tiče koncertov, pa definitivno ne moremo govoriti. Kvečjemu boljše so kot pred leti. Nad številom koncertov se ne morem pritoževati, do konca avgusta nas čaka trinajst nastopov, na vseh pomembnejših slovenskih festivalih.
Ko smo se nazadnje pogovarjali za Stop, ste bili tik pred izidom prvenca. Se je po izidu plošče za vas kaj spremenilo? Že pred tem ste obredli odre po vsej Sloveniji …
Spremenilo se ni kaj dosti, razen tega, da je bend postajal še bolj prepoznaven. S prvim albumom smo šli v ponatis, s čimer sem zelo zadovoljen, nastajajo tudi nove skladbe, ampak vse ob svojem času ... V naši deželici je še veliko odrov, kjer še nisem nastopal z Manouche, namen je priti prav na vsakega.
Na sceno ste prišli na hitro, občinstvo vas je sprejelo z odprtimi rokami, nastopate ogromno. Ste pomislili, da bi se pred izdajo novega materiala za nekaj časa umaknili, da se vas ljudje ne naveličajo?
Ne. Zakaj? To so za moje pojme neke stare že tisočkrat prežvečene vraže, češ da mora bend narediti pavzo, da se ga ljudje ne naveličajo. Včasih je bend resda mogoče naredil trimesečno pavzo, ampak so se potem res zaprli v studio in napravili album, a so danes drugačni časi. Pri prehitrem pretoku informacij moraš dejansko znova in znova opozarjati nase, kar je najlažje v obliki singlov. Naslednji album bomo podobno kot prvega postopoma predstavili s tremi, štirimi singli, upam, da kakšnega podpremo z videom, in nato izid druge zgoščenke, če bodo zgoščenke sploh še obstajale (smeh). Za zdaj še ne razmišljamo o pavzi, če se nas bo kdo naveličal, bomo pa spremenili koncept v smislu večje oziroma drugačne zasedbe. Manouche ni bend, ki bi bil samo muha enodnevnica, ampak projekt, o katerem boste še veliko slišali.
Nova skladba Men si fensi je na prvo poslušanje prepoznavna – bo tudi nova plošča v celoti v slogu elektro gipsy swinga ali zna biti še kakšno presenečenje?
Vprašanje razumem kot lep kompliment, hvala. To pomeni, da ne gre za neodločno eksperimentiranje v smislu iskanja identitete. Hitro se da definirati naš slog, seveda pa se s kakšnim komadom odmaknemo od "electro gypsy swinga". Na primer balada Pridem zvečer. Pri komponiranju nočem biti omejen s samo eno zvrstjo, čeprav sem mnenja, da mora album imeti rdečo nit, tako kot dobra knjiga.
Če primerjaš sam sebe pred letom in pol in danes – predvsem v vlogi frontmana – si zadovoljen?
Uf, presrečen. Toliko lepih stvari in odobravanja poslušalcev v tako kratkem času si človek lahko samo želi. Resda vloga prinese s sabo kup novih odgovornosti, a mislim, da sem tudi temu kos, čeprav kdaj spravim ob živce kakšnega izmed kolegov.
Člani ste dejavni v drugih skupinah – ste zaradi uspeha Manouche katere projekte morali opustiti?
Vsi člani kolektiva Manouche živimo izključno od glasbe. Seveda bi bilo najlepše živeti samo od enega projekta, v tem primeru Manouche, ampak to v tako majhni državi praktično ni mogoče. Jaz osebno imam veliko srečo, da kot studijski glasbenik lahko sodelujem s praktično vsemi znanimi avtorji iz Slovenije in nekaterimi iz držav nekdanje Jugoslavije, kot so Dino Merlin, Nina Badrič, Saša Lošič, Branko Djurič, Tajči ... Nekatere projekte sem seveda moral opustiti. Najtežje je bilo zapustiti Magnificov bend, ampak očitno se je moralo prej ali slej tudi to zgoditi.
Imate težave z usklajevanjem urnika in preutrujenostjo?
To, kar sprašuješ, je res, ampak v obdobju, ko marsikdo ne more dobiti zaposlitve, se jaz ne mislim pritoževati nad tem, da imam veliko dela. Problem usklajevanja urnikov je samo v tem, da je večina koncertov na iste dneve. Tako pride do prekrivanja terminov in posledično slabe volje. V izogib trenutno ne igram v nešteto zasedbah, ampak izbiram tiste, ki mi dopuščajo svobodo lastnega avtorskega projekta in povzročajo najmanj stresa.
Živite "od nastopa do nastopa" ali življenje načrtujete dolgoročno?
Se mi zdi, da sem malo prestar, da bi živel od nastopa do nastopa. Obenem sem ponosni očka dvomesečne lepotičke Pavline in jasno, da planiram življenje dolgoročno. Svet in celotno dogajanje se danes odvija tako hitro, da če ne razmišljaš z vsako novo potezo en korak naprej, hitro lahko postaneš "včerajšnja novica".
