Na festivalu bodo na različne načine predstavljali njuno glasbeno zapuščino, pričakujejo pa okoli šest tisoč obiskovalcev iz Slovenije in okoliških držav. Čeprav Slavko in Vilko ne nastopata več, se z glasbo še vedno ukvarjata, družinsko tradicijo pa nadaljujeta Slavkov tretji sin Gregor in Slavkov vnuk Sašo z ansamblom. Glede na urnik najmlajšega glasbenika je zanimanje za narodnozabavno glasbo vsaj takšno kot v najbolj aktivnih letih njegovega dedka. Ob jubileju smo poklepetali z vsemi tremi generacijami glasbenikov.
Ne glede na to, kakšno glasbeno zvrst imajo sicer najraje, ko pride na vrsto Na Golici, večina Slovencev zaziba boke. To je le ena od ponarodelih skladb izpod peresa Avsenikov, ki pomembno definirajo slovensko glasbeno pokrajino. Brata Slavko in Vilko Avsenik sta utemeljitelja narodnozabavne glasbe. Od leta 1953, ko je Slavko Avsenik zložil svojo prvo avtorsko vižo V planinski koči, pa do leta 1991, ko je število avtorskih skladb krepko preseglo 700, je Ansambel bratov Avsenik izdal več kot 120 nosilcev zvoka, od tega jih je 33 doseglo status zlate plošče, prodali pa naj bi jih v več kot 31 milijonih izvodov. Ansambel je od petdesetih let naprej, še posebej pa šestdesetih, ko so se z glasbo začeli profesionalno ukvarjati, neutrudno koncertiral in širil ''harmonikarsko'' glasbeno zvrst iz Slovenije po Avstriji, Nemčiji, Švici, severni Italiji in Beneluksu. Po svetu imajo po navedbah Tradicije Avsenik, ki skrbi za njihovo izročilo, danes prek deset tisoč posnemovalcev ter 150 klubov ljubiteljev Avsenikove glasbe po Evropi.
KULTURNA DEDIŠČINA
Bratoma Slavku in Vilku je uredništvo Stopa podelilo viktorja za življenjsko delo pred dvajsetimi leti, lani pa je Slovenski etnografski muzej Avsenikovo glasbo vpisal med slovensko nesnovno oziroma duhovno kulturno dediščino. Si je Slavko Avsenik pred 60 leti, ko je začenjal glasbeno kariero, zamišljal, da bo ustvaril nekaj tako značilnega za slovensko kulturo? ''Pred šestdesetimi leti je bila moja želja, da bi bil doma na kmetiji in v gostilni. Potem pa je naključje hotelo, da sem šel v tovarno Tonosa, kjer sem dobil službo in postal pletilec nogavic. Če moj brat Vilko ne bi takrat potreboval nekoga, ki bi na harmoniki spremljal Franca Korena in Danico Filiplič na Radiu Ljubljana, ne bi nikoli postal glasbenik. Harmoniko sem namreč igral samo zase in okoliške kmete, ki so me porabili za zabavo ob ličkanju koruze. Vse, kar se je zgodilo pozneje, je čudežna pot. Za to, da so me sprejeli v Slovenski etnografski muzej, sem vesel in hvaležen. Kajti, postati nekaj posebnega, tega ni bilo nikoli v meni,'' je skromen zdaj 83-letni Slavko, ki, predvsem zaradi zdravja, ne nastopa več na odrih.
NASVETI DEDKA
Kar pa ne pomeni, da se z glasbo ne ukvarja več. Nadaljevalca Avsenikove glasbe sta danes Slavkov tretji sin Gregor in Slavkov vnuk Sašo. Slavko je še aktiven kot avtor skladb za vnukov ansambel, leto dni starejši Vilko pa aranžira bratovo glasbo in jo prireja za različne zborovske zasedbe. Kako tesno Slavko sodeluje s Sašem? Se mu zdi, da vnuk modernizira narodnozabavno glasbo, ali se zvesto drži njegovih tradicionalnih vzorcev? ''Sprva sploh nisem vedel, da se vnuk Sašo odloča za to zvrst glasbe. Ves čas je igral harmoniko, in ko mi je rekel, da posluša naše plošče, sem z veseljem dal kakšen nasvet in mu ga še dam, če me vpraša. Vesel pa sem, če naredi tudi kaj po svoje. Tako, kot sem igral jaz, je bilo ljudem všeč, in to je uspeh. Zdi se mi prav, da Sašo ve, da če nečesa ne bo naredil tako, da bo narodu všeč, potem je delal zaman,'' svetuje dedek.
ROCK S HARMONIKO
Sašo, ki bo z ansamblom glavni glasbeni izvajalec na prihajajočem festivalu, pa glede nadaljevanja družinske kariere in posla pravi: ''Meni že sama beseda tradicija pomeni nadaljevanje. Delo družine zelo cenim in sem ponosen nanj ter hvaležen usodi, da sem lahko tudi jaz del te zgodbe. Nadaljevanje pa se mi zdi pomembno tudi za Slovenijo, saj z našo glasbo, narodnimi nošami in besedili, ki opevajo Slovenijo, zastopamo tudi del slovenske kulture.'' Ujeti najmlajšega glasbenika družine Avsenik ni bila lahka naloga, saj je njegov delovni urnik nabit z nastopi. ''Brez zamere za zakasnitev, vendar ta teden čisto vsak dan igramo doma in po tujini in zaradi vožnje spimo le po dve ali tri ure,'' se nam je opravičil zaradi neodzivnosti. Po dedku se zgleduje ne le po slogu, pač pa tudi po delovni vnemi; eden od glavnih razlogov za mednarodni uspeh Avsenikove glasbe je bil ravno neutrudno nastopanje po srednji Evropi, predvsem nemško govorečem trgu. Kljub uspehu dedka pa je Sašo preizkusil tudi druge žanre. ''Ko sem bil majhen, sem najrajši poslušal dedkovo glasbo in z njo odraščal. Kot najstnik pa sem najprej sestavil rokerski bend in šele nato zasedbo razširil v kvintet – bobne pa zamenjal s harmoniko.''
GLASBENO POPOTOVANJE
Festival ob 60. obletnici organizira Gregor Avsenik. Kaj jih je vodilo k organizaciji tridnevnega festivala? ''Razlogov je več. Med glavnimi sta zagotovo naše najbolj zvesto občinstvo, ki nas ves čas spremlja in je tudi napoj za naše delovanje, in na drugi strani številni glasbeniki, ki s ponosom izvajajo našo glasbo. Sicer pa mi takšni neponovljivi oziroma enkratni dogodki pomenijo poseben izziv, tako v vlogi organizatorja kot v vlogi glasbenika. Inspirirajo me za nove ideje, kreativno delo, ki ga obožujem,'' pravi idejni vodja in glavni organizator festivala.
Tridnevni festivalski program je zasnoval tematsko. Prvi, Mednarodni dan nosi naslov ''Na avtocesti''. ''Pridružili se nam bodo glasbeniki iz šestih držav. Skupaj bomo ob glasbenih razglednicah potovali po deželah in obujali spomine s potovanj Ansambla bratov Avsenik. Naslednji, Avsenikov dan, sem podnaslovil ''Lepo je biti muzikant''. Ob različnih glasbenih zasedbah bomo potovali skozi Avsenikovih 60 let. Izbrane uspešnice bodo izzvenele v različnih glasbenih preoblekah. Naše tridnevno druženje bo zaokrožil Slovenski dan. Ob zvokih domačih glasbenih skupin, ki pretežno zvenijo po Avsenikovo, se bomo potepali po naši lepi domovini, ki je ves čas navdihovala Slavka in Vilka, ob kateri se vedno znova sprašujemo: Slovenija, od kod lepote tvoje,'' program strne organizator, ki bo prav tako med nastopajočimi. Kaj bo po njegovem mnenju vrhunec? ''Težko bi se opredelil, saj je vsak večer drugačen. Kot zavednemu Slovencu mi je najdražji Slovenski dan. Kot glasbeniku mi je najzanimivejši Avsenikov dan in kot ljubitelju šova najatraktivnejši Mednarodni dan.'' Poleg glasbenega organizirajo tudi spremljevalni program. Ponujali bodo vodene oglede, vožnje s kočijo v kraje, ki jih opeva Avsenikova glasba, kot je dolina Drage iz skladbe Tam, kjer murke cveto, v popoldanskem času pa bo potekal sejem domače in umetnostne obrti.
