S kariero je začela v sedemdesetih, potem ko jo je odkril režiser Robert Altman, dobila je nagrado v Cannesu in bila nominirana za BAFTA in dvakrat za nagrado Emmy.
Shelley Alexis Duvall se je rodila 7. julija 1949 v Fort Worthu v Texasu kot najstarejši otrok mami Bobbie Crawford, nepremičninski posrednici in očetu Robertu Duvallu, odvetniku. V družini so se rodili še trije mlajši bratje.
V prvih letih življenja je zaradi očetovega dela živela po različnih krajih v Teksasu, potem pa se je, ko je bila stara pet let, družina ustalila v Houstonu. Kot otrok je pela na koru, bila je polna energije in zelo umetniško talentirana, zato ji je mama nadela vzdevek »manična miška«. V mladih letih se je začela zanimati za znanost in je načrtovala študij v tej smeri. Po končani srednji šoli 1967 je pri Foley's prodajala kozmetiko, potem pa je na univerzi South Texas končala nutricionistiko in dietetiko.
Po nesreči igralka
Okoli 1970 je čisto slučajno na neki zabavi v Houstonu srečala režiserja Roberta Altmana, ki je v tem času snemal komedijo Brewster McCloud. Več članov ekipe je bilo navdušenih nad njeno prezenco in nenavadnim videzom, zato so jo angažirali, da bi zaigrala v filmu. Duvallova se je tega spominjala takole: »Ni se mi dalo več ugovarjati, da nisem igralka in sem pomislila – morda pa sem. Povedali so mi, kam naj pridem in sem se pač usedla na letalo in to je bilo to.«
Poletela je v Hollywood, čeprav nikoli prej ni bila zdoma in tako čisto po naključju postala del filma. Altmanu je bila tako všeč, da jo je angažiral še za McCabe in gospa Miller (1971) in Tatovi kot mi (1974) ob Keithu Carradineu. Potem je bila še groupie v zelo uspešni komediji Nashville (1975) in leto pozneje ženska z divjega zahoda v Buffalo Bill in indijanci (1976). Potem je Duvallova sodelovanje z Altmanom zamenjala za glavno vlogo bogatašinje v televizijskem filmu Bernice si uredi lase (1976), maja 1977 pa je gostovala na Saturday Night Live.
Po nesreči nagrajena
Leta 1977 je spet snemala z Altmanom v psihološkem trilerju Tri ženske, kjer je imela precej proste roke za improvizacijo. Film je bil zelo pohvaljen pri kritikih, prav tako njena igra. Za film je dobila nagrado v Cannesu, nominirana pa je bila tudi za BAFTA. Istega leta si jo je sposodil tudi Woody Allen za film Annie Hall.
Potem je prišla na vrsto ena njenih najbolj znanih vlog, vloga Wendy Torrance v filmu Stanleya Kubricka, Izžarevanje (1980). Jack Nicholson se je 2001 v dokumentarcu spominjal, da je bil Kubrick čisto drugačen do Duvallove kot do njega, da se je precej znašal nad njo in jo spravljal ob živce. Samo prizor z baseballsko palico sta ponovila 127-krat. Sama je zaradi stresa izgubila nekaj las, vloga pa je od nje zahtevala, da joče 12 ur na dan, pet do šest dni na teden. »Težko je biti histerična toliko časa skupaj,« je dejala. Kljub blesteči prestavi pa je bila nominirana za Zlato malino za najslabšo igralko na prvi podelitvi teh nagrad. Pred nekaj leti so se ji organizatorji opravičili, da so napravili napako.
Zelo specifične vloge
V času, ko je v Londonu snemala Izžarevanje, jo je Altman povabil, da v njegovi adaptaciji Popaja (1980) ob Robinu Williamsu igra Olivo. Film je bil kljub negativnim kritikam uspešnica. Leto pozneje je s Terryjem Gilliamom posnela Časovne bandite (1981), od 1982 pa je brala, vodila in bila izvršna producentka televizijskega programa s pravljicami, kjer je nastopila tudi v sedmih epizodah z znanimi pravljicami. Potem je sodelovala s Timom Burtonom v njegovem kratkem filmu Frankenweenie (1984) in zgodovinskem filmu Booker (1984), 1987 pa smo jo videli v komediji Roxanne ob Steveu Martinu.
Leta 1988 je ustanovila svojo produkcijsko hišo Think Entertainment, ki je razvijala vsebine za kabelsko televizijo. V devetdesetih je bila večji del časa na televiziji, videli pa smo jo ob Johnu Malkovichu v filmu Portret dame (1996), leto zatem pa je bila nuna v Spremenjene navade (1997). Konec desetletja se je vrnila h grozljivkam v Mumijina zgodba (1998) in 4. nadstropje (1999). Po letu 2002 in filmu Nebeška mana se je poslovila od snemanj in filmsko upokojila. Šele lani je po več kot 20 let premora spet nastopila v grozljivki Forest Hills.
Ljudje in težave
Leta 1970 se je poročila zumetnikom Bernardom Sampsonom, a je zakon, ko je njena kariera vzletela, hitro propadel in 1974 se je par ločil. Med snemanjem Annie Hall v Londonu je srečala glasbenika Paula Simona, s katerim je bila dolgi dve leti, vse skupaj pa je razpadlo, ko je Shelley Paulu Simonu predstavila svojo prijateljico Carrie Fisher. Proti koncu sedemdesetih je bila v zvezi z bobnarjem Beatlov, Ringom Starom. Od 1989 pa do smrti je bila skupaj s pevcem Breakfast Cluba, Danom Gilroyem. V svojem življenju ni našla časa za otroke.
Med intervjujem novembra 2016 v oddaji Dr. Phil je spregovorila o svoji duševni bolezni in depresiji. Umrla je 11. julija letos po zapletih z diabetesom. Stara je bila 75 let.
