V začetku petdesetih let je že pri sedemnajstih stal na odru, pozneje je gostoval v seriji Korenine in posnel nekaj vrhunskih filmov, med katerimi je najbolj znan Častnik in gentleman, ki mu je tudi prinesel Oskarja za stransko moško vlogo.
Gossett se je rodil 27. maja 1936 na Coney Islandu v New Yorku. Mama Hellen je bila medicinska sestra, oče, Louis Gossett starejši pa portir. Bil je izredno brihten učenec in je blestel tako v osnovni kot srednji šoli. Na odru je debitiral pri 17 letih v šolski produkciji Ne moreš vzeti vsega s sabo, ko se je zaradi poškodbe moral začasno prenehati ukvarjati s športom, treniral je košarko. Takrat se je tudi odločil za igralsko kariero.
Košarkar naj bo!
Učitelj in njegov mentor v srednji šoli ga je prepričal, da se je prijavil na avdicijo za igro na Broadwayu in tako je nepričakovano leta 1953 že pri 17 letih stal tudi na broadwayskih deskah v predstavi Tega ne moreš vzeti s sabo. Predstava je bila uvrščena med deset najboljših te sezone, kritiki pa so opazili tudi Gossetta in mu podelili Donaldsonovo nagrado za novinca leta. Ko je 1954 zaključil šolanje, se je vpisal na Univerzo v New Yorku. Z višino 185 centimetrov je dobil ponudbo, da bi igral za New York Knickse, a jo je zavrnil in raje sprejel vlogo v Rozini na soncu.
Leta 1955 je nastopil v naslednji igri The Desk Set in do poletja 1956 odigral 279 ponovitev, 1959 pa je zaigral v legendarni Rozini, igri o črnski družini, ki se želi dvigniti iz povprečja, tudi tako, da zanika svoje črnske korenine. Tudi tu so bile kritike navdušujoče, pohvaljen je bil tudi Gossett v vlogi Murchisona.
Igralec in pevec
V šestdesetih letih je ob odru Gossett presenetljivo uspel tudi kot folk glasbenik, na filmu pa se je prvič pojavil 1961 v filmski priredbi Rozine na soncu. Columbia Pictures je zaradi uspeha predstave odkupila pravice za film, v njem pa je igrala večina odrske zasedbe in tudi film je dobil same pohvale. Istega leta je Gossett nastopil tudi v predstavi Črni, najdaljši predstavi, ki ni bila na Broadwayu in je doživela kar 1408 ponovitev. V tej igri so nastopili tudi James Earl Jones, Ciceyl Tyson, Maya Angelou in Charles Gordone. 1963 je Gossett zaigral v predstavi Tamburini do slave, prvi igri z gospelsko glasbo, kjer so igralci tudi peli svoje pesmi, 1964 pa v Zlati deček. Sredi šestdesetih se je uspešni igralec selil med predstavami na Broadwayu in snemal svojo glasbo, nastopil je v musicalu Zulu in Zayda, odpeto pa izdal tudi na še eni plošči.Nekaj glasbe je napisal tudi za druge, med drugim protivojno pesem Handsome Johnny, ki jo je 1966 odpel temnopolti glasbenik Richie Havens. Med znanimi pesmimi, ki jih je odpel Gossett, najdemo klasično folk pesem Where Have All the Flowers Gone (pri nas znano kot Kam so šle vse rožice).
Sedemdesta in film
Leta 1971 je potem igral v filmu Paula Bogarta, Igra kože, vestern komediji, kjer nastopa tudi James Garner. Istega leta je posnel še filmsko adaptacijo Iskanje Maubee, ki pa je šla v bunker in projekt je bil ponovno posnet 1989 pod imenom Mogočni Quinn z Denzlom Washingtonom. Gossett se je pojavil tudi v epizodi Bonanze in seveda nadaljeval z odrskimi predstavami, za katere je dobival same odlične kritike. 1972 ga je k sodelovanju povabi George Cukor pri filmu Potovanja z mojo teto, moral bi igrati tudi v Sestrah Briana de Palme. 1973 je sledil Rosenbergov Policaj, ki se smeje, ob Gossettu sta v adaptaciji skandinavskega trilerja nastopila še Bruce Dern in Walter Mathau. Naslednje leto je Gossett nastopil v Beli zori Philipa Kaufmana. Vsaka njegova vloga je bila edinstvena, od občasnih epizod v serijah kot je na primer Mož za šest milijonov dolarjev ali Jeffersonovi.
Proti koncu sedemdesetih, natančneje 1977, so Gossetta povabili k miniseriji Korenine, narejeni po istoimenski knjigi Alexa Haleya. Prav ta serija je Gossettu prinesla veliki preboj, za vlogo Fiddlerja je prejel Emmyja za glavno vlogo. Zgodba govori o črnskem prebujanju v času suženjstva v ZDA, Gossett pa je nekoč povedal, da je sprva vlogo zavrnil, češ da ne bo igral submisivnega »Strica Toma«, a je potem, ko se je poglobil v scenarij, vrhunsko razvil lik Fiddlerja kot človeka, ki počne vse, da preživi v krutem okolju plantaže. 1977 je posnel še policijsko komedijo Fantje iz kora, in pustolovski film Petra Yatesa, Globina, skupaj z Jacqueline BIsset in Nickom Noltejem. V tem podvodnem trilerju je Gossett igral negativca, film pa je bil na 8. mestu po zaslužki leta 1977.
Čas za Oskarja in druge nagrade
Zdaj že v štiridesetih letih, je Gossett šele doživljal svoj preboj na filmskem platnu. Januarja 1979 je debitiral še v seriji Stranske stopnice v Beli hiši, ki govori o služabnikih v ameriškem predsedniškem domovanju. Gossett tu igra služabnika, ki svojo službo začne pri 37 letih, ko se serija začne in je star 88 let, ko se konča. Gossett je vlogo sprejel zato, ker je dobil priložnost, da se postara. Tudi za to serijo je bil nominiran za Emmyja, prav tako za 1981 predvajano Palmerstown. Potem je prišla na vrsto njegova najbolj znana vloga v filmu Častnik in gentleman. V filmu z Richardom Geereom je Gossett upodobil zahtevnega in nadležnega narednika za urjenje, Emila Foleya, ki zahteva izjemen red in disciplino od rekrutov. Za vlogo je 1983 prejel Oskarja za stransko vlogo, bil je tudi prvi temnopolti igralec, ki mu je to uspelo in šele drugi temnopolti moški igralec, ki je sploh prejel Oskarja. Ista vloga mu je pred prinesla tudi Zlati globus. Tega leta je igral še v znanstveno fantastični seriji Moči Matthewa Stara in miniseriji Sadat, kjer je upodobil umorjenega egiptovskega predsednika Anwarja Sadata. Za vlogo je bil nominiran tako za Emmyja kot Zlati globus. Gosetta lahko vidimo tudi v tretjem delu Čeljusti, 1984 pa v komediji Kar najdem, to je moje. Po Čeljustih je Gossett še enkrat sodeloval z Dennisom Quaidom v filmu Wolfganga Petersena, Sovražnikov rudnik, kjer se na zapuščenem planetu znajdeta dva sovražna vesoljska pilota, vsak iz svoje rase in sta prisiljena sodelovati, da bi preživela.
Malo filmov, a odličnih
Osemdeseta so bila najboljša leta za Gossetta – za film Zbor starcev (1987) je bil spet nominiran za nagrado Emmy, nastopil je tudi v Ravnatelju (1987) skupaj z Jamesom Belushijem. 1986 je posnel tudi prvega od štirih delov letalskega filma Jekleni orel, kjer je igral polkovnika Chappyja Sinclairja. Režiser Sidney J. Furie ga je dve leti povabil tudi k nadaljevanju, 1989 pa je z Dolphom Lundgrenom zaigral v Marvelovi adaptaciji Kaznovalec. Z mladeniči kot so Sean Astin, Will Wheaton in Keith Coogan je posnel akcijski film Otroški bojevniki o teroristih, ki zajamejo šolo, mladež pod Gossettovim vodstvom pa jih potem pospravi. Marca 1991 je HBO predvajal serijo Zgodba Josephine Baker, ki je igralcu prinesla še en Zlati globus, tokrat za stransko vlogo. Kot Chappy se je vrnil v Jeklenih orlih 3 leta 1992 in še v četrtem delu 1995.
Med vidnejšimi filmi devetdesetih moramo omeniti Diggstown (1992) z Jamesom Woodsom in Dobri človek v Afriki s Seanom Conneryjem. Gossett se je 1995 vrnil na odre Broadwaya v musical Chicago, produciral pa je tudi poslednji film režiserja Arhurja Penna, Za zapahi (1996). Pojavil se je tudi v epizodi Dotik angela, za kar je bil spet nominiran za Emmyja za gostujočega igralca v drami. Devetdeseta je Louis Gossett zaključil v Legendi o mumiji (1998). Zdaj že v letih, je skrbno izbiral vloge. Triler Jasper, Teksas 2003), pa ameriški predsednik v trilogiji Ostali: Svet v vojni (2005). Pojavil se je tudi v deveti sezoni Zvezdnih vrat SG-1. Veliko je posojal glas tudi za animirane serije (risana serija o Batmanu) ali pa igral v reklamah.
V prejšnjem desetletju smo ga gledali v Karti blaženosti (2011), pa v kontroverzni drami Točka vrelišča, narejeni po resničnih rasističnih dogodkih v času izvolitve predsednika Obame. Posnel je kar nekaj serij kot so Imperij pregrehe, Madam sekretarka in Knjiga črnuhov. 2019 je gostoval v seriji Nadzorniki in pobral še eno nominacijo za Emmy. 2021 je odigral še Da ne bi pozabili, film o Alzheimerjevi bolezni (film je zadnji film Olympie Dukakis), 2022 pa ga gledamo v filmu Prebujenje razparača. Njegov zadnji film je lanski Barva škrlata.
Tri ženice
Louis Gossett Jr. je bil poročen trikrat in je oče dveh sinov, od katerih je en posvojen. Prvič se je poročil s Hattie Glascoe, zakon pa je bil razveljavljen. Druga žena je bila Christina Mangosing, s katero si je izmenjal prstane avgusta 1973. Sin Satie se je rodil leta 1974, s Christino pa sta se ločila leto pozneje. V tretje je bil poročen z zmagovalko resničnostnega šova Išče se zvezda, Cyndi James-Reese. Poročena sta bila od decembra 1987 pa do 1992, v času zakona pa sta posvojila sina, Sharrona (1977). Njegov bratranec je Robert Gossett, prav tako igralec, ki igral v kriminalistični seriji Bližje
.
Hudobna plesen
Gossettu je v začetku devetdesetih let začelo pešati zdravje, odpovedovalo je telo, brez da bi poznali pravi razlog. V začetku tega tisočletja so mu v nekem trenutku zdravniki dali le še šest mesecev. 2001 je sam ugotovil, da je glavni razlog za njegovo bolezen toksična plesen v hiši v Malibuju. Po tem se je njegovo zdravje precej popravilo. Februarja 2010 je javnosti oznanil, da ima raka na prostati in da so bolezen ulovili v začetnem stadiju in da bo povsem okreval. Decembra 2020 je pristal v bolnišnici še zaradi kovida. V zadnjih mesecih življenja je bil v rehabilitacijskem centru v Santa Monici v Kaliforniji, kjer je 29. marca tudi umrl. Razlogi za smrt niso bili dani v javnost.
