Režiser Gaspar Noé že dolgo opozarja nase z obravnavanjem neobičajnih tematik, pa tudi s filmskim slogom, s katerim jih prikazuje. S filmom Nepovratno je leta 2002 vzbudil veliko pozornosti zaradi kritičnih slavospevov, ki so spremljali film, in zaradi nasilnih prizorov, kakršne smo dotlej le redko videli na velikem platnu. Leta 2009 je Noé posnel V praznino, tehnično dovršen film, ki je skušal poustvariti svet mamil na povsem nov način. Razvpiti režiser je letos prekosil sam sebe (in s tem tudi številne druge režiserje) z najbolj eksplicitnim in najbolj kontroverznim filmom tega stoletja, in to celo v najsodobnejši 3D tehniki – Ljubezen.
Od četrtka 29. oktobra kino distribucija v Sloveniji ne bo več takšna, kot je bila, saj si bo na rednem sporedu mogoče ogledati film Ljubezen 3D, ki s prizori seksa presega vse, kar je bilo doslej posneto v zgodovini kinematografije. Ali gre za novo raven režiserske svobode v sedmi umetnosti ali za čisto pornografijo, bodo lahko sami ocenili vsi, ki si bodo ogledali film, o katerem se je največ govorilo na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu.
Erotična drama Ljubezen 3D se ponaša s seksualnimi doživetji, kakršnih še nikoli prej nismo videli na filmskih platnih – od običajnega misijonarskega položaja (in vseh, ki jih dva človekalahko izvedeta), prek trojčka vse do skupinskega seksa, svingerjev in transvestitov. Seveda paima film tudi koherentno vsebino in prizori seksa niso sami sebi namen kot v cenenemporniču, pač pa se pod vso to goloto skriva človeška zgodba, s katero se lahko marsikdopoistoveti.
