Filip Robar Dorin se je rodil 8. septembra 1940 v Boru, v Srbiji. Šolal se je v Novem mestu, na Univerzi v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost, na Columbia Collegeu v Chicagu pa je diplomiral iz filmske in televizijske režije ter scenaristike. V 70-ih letih je poučeval na zasebnem inštitutu Montesano v Švici, nato pa je bil 8 let asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani.
Na začetku 80-ih let je ustanovil Filmske alternative, prvo zasebno producentsko podjetje v tedanji državi. V letih 1998-2002 je bil direktor Filmskega sklada Republike Slovenije - javnega sklada. Od tedaj deluje kot samostojni filmski ustvarjalec in publicist. Je avtor okrog 30 dokumentarnih in igranih filmov raznih dolžin ter 15 portretnih dokumentarcev o slovenskih umetnikih. S svojimi filmi se zavzema za družbene, politične, moralne in etične vrednote.
Kot cineast in teoretik, ki izhaja iz načela filmskega ustvarjanja z najnižjimi možnimi stroški, se posveča temam in projektom, ki uveljavljajo individualno in skupno zavzetost ter odgovornost za izboljšanje pogojev življenja.
Za svoje delo je prejel številna domača in mednarodna priznanja in nagrade. Za film »Opre Roma« je prejel Trdinovo nagrado in veliko nagrado mesta Beograd, za »Ovne in mamute« je bil nagrajen z zlato areno na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju in grand-prix na festivalu v Mannheimu. Za igrani celovečerni film »Veter v mreži« so mu podelili nagrado Prešernovega sklada, zlato areno v Pulju in Badjurovo nagrado za najboljši film. Njegov televizijski film »Striptih« je bil nagrajen z viktorjem revije Stop za najboljše igrano televizijsko delo. Za dokumentarno-igrani filmski esej »Maša za moje ustreljene« je na festivalu San Gio v Veroni prejel nagrado publike, na festivalu DokMa v Mariboru pa posebno priznanje za film »Veter se požvižga«.
