Gloria izhaja še iz igralske generacije zlate dobe Hollywooda, zaslovela je v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Iz tistega časa je njena najbolj znana vloga v filmu Nevidni mož (1933), v katerem je igrala ljubezen Clauda Rainsa. Veliko je nastopala tudi po gledališčih in zabavala vojake po bolnišnicah. Njena kariera je nato počasi začela nazadovati, kasneje se je igranju celo popolnoma odpovedala in se raje posvetila slikarstvu in pisanju, nekaj časa je celo živela v italijanskem Rapallu, kjer je ustvarila največ svojih slik.

Po skoraj tridesetih letih odmika od igranja se je Gloria v sedemdesetih vrnila na igralsko sceno in nastopila v manjših vlogah v različnih filmih. V osemdesetih je odkrila novo umetnost: ročno tiskanje in ustanovila založbo Imprenta Glorias. Njene unikatne knjige se nahajajo v muzejih in večjih ameriških knjižnicah.

Leta 1997 jo je režiser James Cameron prepričal, da se znova vrne pred kamere in zaigra v njegovem epskem spektaklu Titanik. Gloria je bila za vlogo ostarele Rose, ki pripoveduje zgodbo o ljubezni na Titaniku, nominirana za oskarja. Še vedno je najstarejša nominiranka za to nagrado (nominacijo je prejela, ko ji je bilo 87 let).

Pred petimi leti je zbolela za rakom na pljučih. Zadanja leta je preživla doma v Los Angelesu, kjer je pisala in vrtnarila. Umrla je mirno med spanjem.