Film

Festival bratov Manaki

Miha Brun
29. 10. 2010, 15.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

V čast in spomin bratov Miltona in Janakija Manaki Makedonci prirejajo Festival filmske kamere bratov Manaki v Bitoli.

V čast in spomin bratov Miltona (1882-1964) in Janakija (1878-1954)  Manaki, ki sta bila po narodnosti Vlaha in doma v Bitoli, Makedonci prirejajo Festival filmske kamere bratov Manaki v Bitoli.

 

V zadnjem času so ime prireditve, nad katero kot glavni organizator bedi  Društvo filmskih delavcev Makedonije, spremenili v Mednarodni festival filmskih snemalcev bratov Manaki. V drugi polovici oktobra je doživel že 31. izdajo in bil eden najbolj  bleščečih doslej.

 

Čeprav so že  gostili številne mojstre filmske kamere, kakršna sta na primer Italijan Vittorio Storaro ali Rus Vadim Jusov, je bil letošnji festival morda najbolj zvezdniški. Gostili so veterana filmskih snemalcev, 80-letnega Vilmosa Zsigmonda, dobitnika zlate kamere 300 za življenjsko delo. Hollywoodska igralka Daryl  Hannah je dobila zlato kamero 300 za izjemen prispevek k svetovni filmski umetnosti, evropsko premiero pa je doživel makedonski film Matere domačega režiserja Milča Mančevskega.

 

Predvajali so kar  95 filmov v devetih programih, pripravil  pa so tudi nekaj okroglih miz, na primer o položaju žensk v filmu ter o filmski kritiki.

 

Počastitve in  posebne zlate kamere je bil deležen tudi britanski snemalec Roger Pratt, ki je posnel tudi filme 12 opic, Monty Python: pomen življenja, Brazil in   Batman.

 

Vrhunec  festivala je bila počastitev Madžara Vilmosa Zsigmonda, ki je v petdesetih letih imigriral na tuje in v šestdesetih v  Hollywoodu  postopoma začel graditi svojo snemalsko kariero - tam  je posnel številne filme (Lovec na jelene, Kockar in cipa, Prividi, Vrtnica, Nebeška vrata, Odrešitev, Melinda Melinda). Za film Bližnja srečanja tretje vrste je dobil tudi oskarja.

 

Zsigmond je pripravil posebno filmsko delavnico, ni pa se mogel izogniti slavljenju. Njemu (in njegovemu kolegu in rojaku Laszlu Kovacsu) v čast so predvajali dokumentarec  No Subtitles Necessary: Laszlo& Vilmos. O  njunem delu govorijo vplivni hollywoodski režiserji in igralci. Vilmos je predstavil tudi lepljenko svojega dela, od fotografskih in reklamnih fotografij, s katerimi se je preživljal, preden ga je Hollywood sprejel  medse, prvega filma Sadist do zadnjih del, ki jih je posnel navkljub uradni upokojitvi. Za zaključek so zavrteli še film You Will Meet A Tall Dark Stranger, ki ga je posnel za režiserja Woodyja Allena. Za povrh pa je ameriški veleposlanik v Makedoniji snemalcu Zsigmondu podelil še nagrado za kulturno diplomacijo.

Za  festivalske nagrade kamera se je potegovalo 12 filmov oziroma direktorjev fotografije. Žirija pod predsedstvom Vilmosa Zsigmonda je zlato kamero 300 podelila filmu Ženske brez moških snemalca Martina Gschlachta. Navdušena je  bila nad osvetlitvijo in kompozicijo v tem filmu, kombinacijo stare in nove tehnike, ki je izrazila ozračje preteklega in sedanjega političnega trenutka v Iranu. Srebrno kamero 300 je prejel Benoit Debie za odtrgani francoski  film Vstop v prazno kontroverznega režiserja Gasparja Noeja, bronasto pa izraelski film Libanon, ki ga je posnel Giora Bejach.

 

Na festivalu so predvajali tudi slovenski 9:06 režiserja Igorja Šterka, ki je pritegnil precejšnje zanimanje gledalcev. Režiserka in snemalka Anja Medved pa je sodelovala na okrogli mizi Ženske v filmski industriji.