Retrospektiva Vaska Preglja teče od torka, 21., do četrtka, 23. decembra. To je poseben dogodek iz več razlogov. Vasko je bil nemiren duh, ne samo filmski, temveč tudi likovni in književni ustvarjalec. Številnih zamisli ni mogel uresničiti zaradi zgodnje smrti, zlasti je zaman sanjal, da bo doživel »popolno« likovno monografijo svojega očeta Marija Preglja, za katero je tako predano zbiral dela in jih tudi fotografiral. No, njegova velika ljubezen je bil film, o čemer pričajo v najstniških letih posneti amaterski film in teoretični zapisi. Svoj filmski manifest pa je objavil leta 1968 v reviji Problemi v eseju Utrinki, ko je bil tudi aktiven član Skupine 441. Kritike in eseje je objavljal še v reviji Ekran, ki jo je v sedemdesetih letih pomagal likovno urejati, potem ko je kot oblikovalec izpregel Srečo Dragan.
Pregljeva retrospektiva v kinoteki obsega amaterske, to je predvsem eksperimentalne filme, namenske in tudi nekaj profesionalnih, ki jhi je posnel za DDU Univerzum in Viba film oziroma televizijo. V treh dneh se bodo zvrstilo 14 Pregljevih filmov, od Jaslic, Fantazije (oba 1965), Rekvijema, Sanj (oba 1966) do Utrinkov (1970), Nocturna (1975) in Romance ali anatomij sanj (1982). Pregljev ikonografsko-kolažni slog je zlahka prepoznaven, njegova retrospektiva pa je sestavni del velike razstave o eksperimentalnem filmu v nekdanji Jugoslaviji (1951- 1991), ki jo prav nocoj odpirajo v Moderni galeriji.
Na isti večer, ko bo padla zavesa čez Pregljev opus, bodo začeli predvajati zadnji Godardov film Film socializem (2010), značilno godardovsko filozofsko-politično razpravo, prepredeno z Babilonom jezikov, ki jo je oblikoval skozi potovanje po Sredozemlju, srečanji in pogovori s številnimi.
