Vsebina knjige je še velika skrivnost, toda po objavljenem poglavju o filmu Vsi predsednikovi možje (1976), za katerega pravi, da je njegov najpomembnejši film, trdijo, da naj bi zvezdnik na novo napisal zgodovino.
Od jeseni 1973 do pomladi 1974 je imel Redford premiere filmov Dekle, ki sem jo ljubil z Barbro Streisand, Želo s Paulom Newmanom in Veliki Gatsby z Mio Farrow; z njimi je postal največja zaslužkarska filmska zvezda na svetu. Redfordova moč v Hollywoodu je bila nedvoumna in je zagotovila, da sta Bob Woodward in Carl Bernstein sploh raziskovala afero Watergate in napisala knjigo; njegova je tudi ideja, da o aferi posnamejo film. O tem je najprej govoril z Woodwardom, ker je bila "zgodba seveda magična". Zvezdnik je predlagal srečanje s prijateljem, scenaristom Williamom Goldmanom, ki je napisal scenarij tudi za uspešnico Butch Cassidy in Sundance Kid. Sodelovanje štirih akterjev zelo podrobno opisuje; seveda ni potekalo brez zapletov, kajti Redford je imel svoje ideje in filma ni videl kot trilerja, temveč kot alegorijo. Slutil je težave s scenaristom, za katerega se je naprej zavzel Woodward, toda Goldmanov scenarij potem nikomur ni bil všeč, ker si je komaj kaj dal dopovedati in ni hotel obiskati redakcije Washington Posta, da bi okusil atmosfero novinarske redakcije ali intervjuval ključne akterje.
Navzlic vsemu je Redford ostal lojalen prijatelj in je poslal scenarij nekaterim režiserjem; Elia Kazan in William Friedkin sta ponudbo za režijo zavrnila. To mu je dalo misliti in že se je zbal, da je izgubil projekt, ko sta se pri njem oglasila Bernstein in Bernsteinova tedanja žena (zdaj uspešna režiserka!, op. p.) Nora Ephron s svojo različico scenarija. Scenarist je zato vihal nos, vendar se je le lotil ponovnega pisanja. Redford se je nazadnje dogovoril za režijo z Alanom J. Pakulo, ki pa mu popravljen Goldmanov scenarij sploh ni bil všeč.
"Alan je sovražil scenarij in takoj sva se dogovorila, da ga sama ponovno napiševa, ker sva izvedela, da je Bill že zaseden s pisanjem scenarija za Maratonca Johna Schlesingerja. Bil sem besen, toda vse je bilo zaman. Prijateljstva je bilo konec, zato sem bil žalosten, toda tu je bil film, ki sem ga moral posneti," piše Redford, ki je s Pakulo v hotelu Madison v Washingtonu mesec dni pisal novo različico scenarija; po igralčevem zatrjevanju "je na koncu ostala samo desetina Goldmanovega scenarija".
Redfordov opis je zanimiv, ker Goldman zelo rad kritizira druge scenariste in režiserje, sam pa bi rad ohranil avreolo brezmadežnosti v svojih pogostih zapisih, zlasti v Varietyju.
Redfordovi oboževalci so radovedni, ali bo v avtobiografiji razkril svoje ljubezensko življenje, kaj pozornosti namenil svojim ljubicam, na primer Barbri Streisand, Brazilki Sonii Braga in Kathy ORear ter ali bo pisal o dolgoletnem koruzništvu s svojo sedanjo ženo, nemško slikarko Sibylle Szaggars.
Redford ne razmišlja o pokoju, ima še veliko načrtov. Rad bi posnel triler in film o Jackieju Robinsonu, prvem črnskem igralcu bejzbola v ameriški ligi, ki je igral v moštvu Brooklyn Dodgers, in menedžerju tega kluba Branchu Rickeyju, ki naj bi ga zaigral sam.
